Obešena pokrajina
Obešena pokrajina Ljubljanska pomlad Tomaž Šalamun |
Ljubljanska pomlad → |
|
Deset ljudi po polju gre,
v rokah nosijo seno.
Cvetejo, cvetejo lilije,
se poležijo čez drevo.
Se delajo kocke, kot dvorane,
med dvorano in dvorano ni zraka,
Je zemlja vlažna, je zemlja še
vedno vlažna in bo se bolj.
Bodo vse revolucije zmagale.
Bodo hlod odpeljali s konji.
Bo vseh deset ljudi z obrazom proti mehkemu oblaku.
vseh deset z razrezano srajco.