Od Janezove Neže
Od Janezove Neže Simon Jenko |
|
Lepa Neža,
to je mreža,
v k'tero srca se love;
bolečine
vse fantine,
ko jo vid'jo, v prsih sk'le.
Pa ni hiše,
kjer dvoriše
tak' pohojeno bi b'lo;
saj do hrama,
kjer spi sama,
vsako noč gre fantov sto.
Ne le samo
s' Praš in z Jamo
truma fantov roma k nji;
saj skor' vsaka
noč junaka
tud' s Trboj prinese ji.
Pa za zalo
je premalo
fantov le iz treh vasi;
kar je znanih,
kar neznanih,
vse omrežiti želi.
Ni prevzetna,
je prijetna,
z vsakim rada govori;
jezik gladko
in pa sladko
teče cele ji noči.
Dolgo stika,
kar jo mika,
le predolgo ne dobi;
boš imela
kar s' želela,
le počakaj, Než'ca ti.