Od povišanja činža
| Od povišanja činža Mihael Ambrož |
Podpisano z Ambrož.
| |||||||||||||
Vsako povišanje činža, ki se je prigodilo zastran razdelitve podložnih zemljiš, ima nehati brez odškodovanja.
Ta sostavk scer že sam na sebi zadost pové; zavolj bolj natanjčniga razjasnjenja pa vender ne bo od več, če se od teh davšin še nekoliko na dalje govorí.
Kakor se je ljudstvo od časa do časa pomnožilo, takó se je tudi pomnožila potreba samostojnih pohištev in gruntov. Kak posestnik podložniga celiga grunta je imel več sinov in je želel svoje posestvo med nje razdeliti, de bi jih bil morebiti soldašine obvaroval. Taka razdelitva se ni smela drugač zgoditi, kakor de je grajšina dovolila. Pri takih razdelitvah se je scer razdelila vsa poprejšnja davšinja v denarjih, v blagu ali v delih, zraven se je pa še tudi dostikrat vpeljal nov davk, pod iménam povišanje činža (Urbarsverbesserung, Zinserhöhung) i. t. d.
To povišanja davka se je veči del zató storilo, ker je gruntna gospóska, ktera je imela poprej le z enim podložnim opraviti, po razdelitvi grunta več podložnih dobila, za vsakiga v gruntnih bukvah posebno stran naredila, in zatorej več opravkov dobila, kakor jih je poprej le z enim podložnim imela. Ako ravno bi znali biti taki povišani činži od kresije poterjeni, vender le nehajo brez odškodovanja za tó, ker prihodnjič nobena grajšina ne bo imela z nekdanjim podložnim več opraviti. Gruntne bukve bojo v cesarskih kancelijah opravljane, odškodovanje bojo cesarske kase pobirala – grajšinam pa ne bo potreba žitnice pobirati in tudi ne na tlako veljevati, ker je vse te zaveze konec.
Tudi kajže ali bajte so se sčasama na tako vižo vstanovile, kader se je le nekoliko zemlje od poprejšnjiga grunta odločilo in kajžarju v last dopisalo. Če se je pri ti priložnosti gosposkini davk po primeri odločeniga zemljiša od grunta odpisal in kajžarju naložil, ima taka davšina enako lastnost z urbarskimi davki. Če se pa od poprejšnjiga grunta nič gosposkiniga davka odpisalo ni, zraven pa vender kajžarju kaj vrinilo, naj bo pot kakoršnim koli iménam, tako nehajo take davšine brez odškodovanja. Zató tedaj tudi neha pri kajžarjih vsako povišanje činža.
Včasih se je pa tudi kako gruntno zemljiše na drobno razdelilo, tako de so se lastíne (Ueberlandsgründe) naredile in pod tem iménam v gruntne bukve vpisale. Tudi pri takih lastínah se je morebiti zavoljo pomnoženja gosposkiniga opravila povišanje činža (Zinserhöhung, Urbarsverbesserung) vpeljalo. Tudi v teh primerlejih nehajo taki činži brez odškodovanja. –
To do zdaj omenjeno povišanje činža zadene le podložne in soseskine grunte ali zemljiša, kader se je pri delitvi in zavoljo delitve vpeljalo. Če je pa morebiti od celosti dominikalne zemlje kak kos odločen bil, in če je pri ti priložnosti povišanje činža na tisti primerljej pogojeno ali zglihano bilo, kader bo ta kos zemlje, ktera je poprej puša bila, do dobriga obdelan, takó veljajo takrat določki pogodbe ali glihenge, ki so je med grajšino in med prejemnikam take zemlje storila.
Povišanje činža bi se pa bilo znalo tudi zató vpeljati, ker je podložni svoje podložne grunte bolj rodovitne storil ali pa njih lastnost premenil, postavim: če je iz hoste vinograde, iz paše njive i. t. d. prenaredil. Vzrok tega premenjenja je posestnika lastni pot, njegov lastni trud, tedej je tudi dobiček iz tega premenjenja le njegov, do kteriga nobeden drug nima pravice. Ako ravno pričijoči sostavek od takiga povišanja činža ne govorí, moramo vender le od njega omeniti zató, kér se že po svoji lastnosti ne da prišteti tistim davšinam, ki izvirajo iz zaveze podložtva, in zatorej tudi ni za odškodovati, ako ni bilo morebiti v postavnih pogodbah poterjeno ali po političkih ali sodnih sklepih presojeno.
Kér se davšina pod iménam „povišanje činža“ (Urbarsverbesserung, Zinserhöhung) v več krajih znajde, bojo imele dištriktne komisije posebno dolžnost na to gledati: kakó in zakaj de se je vpeljala; kmetje pa naj sami že poprej na tanjko preišejo, iz kakšniga vzroka (uržoha) so to davšino plačevali, de bojo dištriktnim komisijam vse pripomočke na roke dali, to reč brez zaderžkov in po pravici poravnati.
Ambrož.