Od tam, kjer spava jasno sonce
← 6. Večerni mrak svoj črni plašč | 7. Od tam, kjer spava jasno sonce (Erotika) Ivan Cankar |
8. Noč mrtvaška je tam zunaj → |
|
- Od tam, kjer spava jasno sonce,
- iz krajev pesmi in duhóv,
- oj čárovnik, prileti k meni
- od Gange zélenih bregóv.
- Prinesi meni vse bogastvo,
- najlepše bísere morjá,
- sezídaj mi gradove svetle
- od mramorja in od zlatá.
- Življenje svoje dam ti zanje —
- kaj hočem zdaj z življenjem jaz?
- Samó trenotek mi še pusti,
- da zrem ji zadnjikrat v obràz …
- »Poglej, Helena, té gradove,
- ta blesk zlatá, demantov žar,
- poglej, to je življenje moje,
- poklanjam ti ga v zadnji dar.
- Kaj ni že bledo moje lice?
- Kaj ni že moten pógled moj?
- Poglej na vzhod, že sije luna,
- umreti moram jaz nocoj.
- Samó nocoj, nocoj me ljubi,
- poljubi me enkrat samó,
- da na gorečih tvojih ustnih
- nebesa meni se pričnó …«
- — In iz dvorane zazvení spet
- razkošen valček, šum in smeh, —
- in v plesu ji drhtíjo udje,
- ljubezen ji gorí v očéh.