Od tlake za ribštvo

Od tlake za ribštvo Mihael Ambrož

Podpisano z Ambrož.

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 9 (27.2.1850)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Tlaka za ribštvo tudi jenja brez odškodovanja, samo tista ne, ki se na lastnih zemljiših tistih opravlja, kteri imajo pravico do ribštva; in ktera je za tako poterjena ali pozneje za povračilo pogojena.

Pravica do ribštva ima s pravico do lova ali jage enako lastnost, namreč lastnost dominikalnih (grajšinskih) pravic. Kakor je jaga na ptujih zemljiših po patentu od 7. marca 1849 nehala, takó ima tudi dominikalna pravica do ribštva jenjati in kakor je zavolj jage posebna postava storjena, takó se bo tudi za ribštvo posebna postava naredila. Zató tedaj odpadejo brez plačila vsa tlaka in druge dela in vse davšine za ribštvo. Take dela in odrajtvila, kakor so nam do zdaj znane so: ribški čoln vesljati (Fischerschiffelführen), jéz odperati (Wehrloch offen erhalten), mreže nositi (Fischernetze tragen), ribe v mreže goniti (Fische in das Netz treiben), ribe ob času derstenja loviti (Fischstreichfang), divjo ali štantno ribštvo (wilde Fischerey) – ribji denar (Fischgeld) i. t. d.

Če so pa grajšine na svojih lastnih zemljiših pravico do ribštva vživale in pri ti priložnosti kako tlako od svojih poprejšnjih podložnih tirjale, se mora takošna tlaka ravno tako odškodovati, kakor druga tlaka, ktera se je na njivah ali travnikih ali v vinogradih opravljala. Če, postavim, grajšine imajo bajerje na svojih lastnih gruntih in de so od podložnih tirjale, de so hodili bajer trebiti, tedej taka tlaka ni za ribjo tlako spoznati, ampak za navadno tlako in je po tistih stopnjah za odškodovati, kakor patentna odmerjena ali imenovana tlaka (gemessene oder genannte Robot) to je, tlaka v določenih delih, naj bodo dnevi za nje odmerjeni ali ne, kakor, postavim, kako njivo orati, ali 4 dni kositi i. t. d. – Tode taka tlaka le tam obveljá, ker je rektificirana ali pozneje za povračilo pogojena. Take pogodbe ali glihenge pa le veljájo, če so od kresije poterjene bile, in tudi take poterdila so se mogle na vsake tri léta ponoviti, drugač pogodbe ne veljajo več.

Ambrož.