Od zemljišne odveze na Krajnskim
| Od zemljišne odveze na Krajnskim Mihael Ambrož |
| |||||||||||||
V 2. listu letašnjih „Novic“ sim obljubil, od časa do časa na znanje dajati: kaj de deželna komisija zastran zemljišne odveze na Krajnskim počenja in kakó de svoje opravila doveršuje. V poslednjim listu Novíc ste scer brali, de je samo predsedništvo te komisije opravila, ktere so se od 17. novembra do konca pretečeniga léta 1849 storile, v Novicah na znanje dalo in obljubilo, take naznaníla tudi v prihodnje na znanje dajati; to pa z mojim namenam clo nič ni navskriž. Predsedništvo oznani ob kratkim po vradni viži dela in sklepe oprostivne komisíje, in se ne more v natanjčno razskladanje vsiga spušati. To delo sim jez v Novicah obljubil, in obljubo bom spolnil z razlaganjem prav po domače. Veselilo me je naznanilo predsedništva v „Novicah“ brati iz dvojniga vzroka, pervič: de se tudi kmetam vradno pové, kaj se v ti komisíi godí1 in drugič zató, de bravci iz tega naznaníla zvedó poterjenje vsiga tega, kar sim jez pisal, namreč, de je pravično, in de mu zató ni treba pod klobukam ravnati, ampak de razodene vse, kar se opravlja, de se mu tedej, ker le želí po pravici ravnati, ni treba očitnosti bati. Pravica je Bogu in ljudèm ljuba; zató se ne sme, kdor pravico in resnico govorí, po kotih potikovati, ampak ljudstvu odkritoserčno povedati, de bode po nji razsvitljeno in oprosteno.
Če pa v komisijnih razglasih berete, postavim: „v ti seji se je tudi posvetvalo: ali bi deželna komisija že zdaj v presojevanje vzela in določila: kakošne davšine bi se še zraven v §. 5 ministerskiga ukaza omenjenih za brez vsiga odškodovanja odpravljene spoznale“ i. t. d. boste morebiti rekli: kaj nam to pomaga? to nam le misli obudí, pa nas nič ne podučí. –
Pri tem morate pomisliti, de predsedništvo ne more dolžnosti na se vzeti, vam vse s perstam pokazati; zakaj ono se mora le postave deržati, nje razjasnjenje pa vsakimu brihtnimu človeku prepustiti. Krajnci niso sicer zabitih glav, in marsikteri kmet jo že sam dobro pretuhta, kader je treba mošnjo odpréti. Zató bi utegnil marsikdo clo misliti, de se boste že sami zbrihtali brez poduka in natanjčniga razjasnjenja; – ali meni se vender le urbarske in desetinske zaveze tako zavozlane zdé, de je k temu treba več vediti, kakor hruške pêči, če se hočejo po pravici odvozlati. Zató tedaj mislim, de natanjčno razjasnjenje ne bo nepotrebno.
Deželna komisija je pa že toliko opravil dokončala, de se mi težko zdi, kje de bi začel; ali bi bilo potreba popred pisati od pasjiga ali od nedolžniga ovsa, ali od pišet ali jajc? Nar boljši je, če je začetek vesel; zatorej bom jel od tega pisati, kar vas nar bolj veselí, namreč, od tistih davšin, za ktere ne bo treba nič plačati.
Nekdanji podložni kmetje so večidel želeli, de bi nič ne plačali za urbarske in desetinske davšine, – grajšaki pa so sploh terjali, de bi za vse plačila dobili, kar so do leta 1848 vživali; – kaj je bilo tedaj storiti, de bi bilo vsim prav? To je prevdaril naš častivredni Dr. Kaučič, in jo je po sredi zavil, ker je v deržavnim zboru na Dunaji pri zadnjim posvetovanju zastran zemljišne odveze 4. §. v postavo vrinil, ki se glasí: „za nektere davšine naj se primerno odškodovanje da, za nektere pa ne. – Tega določila se je tudi ministerstvo deržalo, ko je v ukazu od 12. septembra 1849 v §. 5. izreklo:
„Brez odškodovanja so odpravljene in nehajo:
a) vsaktere odrajtvila in davšine gostačev;
b) vodni činži in tlaka za ribštvo, samo tista ne, ki se na lastnih zemljiših tistih opravlja, kteri pravico imajo do ribštva, in ktera je za tako poterjena (rektificirana) ali pozneje za povračilo pogojena;
c) vsako povišanje činža, ki se je prigodilo zastran razdelitve podložnih zemljiš;
d) vse pravice gruntnih gospósk zastran predkupovanja, vstopa ali preddobitve, vernivniga pripada, in kupa (kavfertne pravice) brez vsiga razločka, naj si bodo pod kakoršnim koli iménam.
e) vse iz obstoja nekdanjih deželskih sodnih gospósk izvirajoče odrajtvila v denarji, blagu in delih, kakor tlaka, ovès ali jeziki za deželsko sodno gospósko, kancelijski ovès i. t. d.
f) vsi činži ali obresti in odrajtvila, ktere so gruntne gospóske za od njih nekdaj oskerbovane sodne in politične opravila dobivale, namreč: sodnijška tlaka za sodniške poslopja, denar za gospóskno varstvo, za ogenj, za čuvaja i. t. d.
g) gospóskini preselitni denar in mertvašina, mertvarška pravica, mertvaška glava in druge take odrajtvila raznih imén.
V §. 7. govorí imenovani ukaz, de nehajo tudi brez plačila:
h) lovske tlake in druge odrajtvila za lovske namene, kakor pasji ovès, reja in kerma (futranje) lovskih psov i. t. d.
Od teh odrajtvil bomo od vsakiga posebej prihodnjič govorili.
Ambrož.
1) De bi pač komisije za oprostenje zemljiš povsod takó ravnale in slovenskimu kmetu v slovenskim jeziku vse te reči na znanje dajale, ki so za-nj toliko imenitne! Ljudstvu bi se vstavna pravíca zgodila, in marsikteri razpertíi bi se v okom prišlo, kakor skušnja na Koroškim kaže, kjer je gosp. Einspieler s spodobno besedo v Celjovškim časopisu ondašnjo komisijo vprašal: zakaj de razglasuje svoje oznaníla i. t. d. le v nemškim jeziku, in ne tudi za slovenske prebivavce v slovenskim? in je mogel zavolj tega pravičniga vprašanja od več straní toliko zopernosti prenesti! Vsih tacih razpertij bi ne bilo nikjer treba, ako bi se vradniki v vsím po postavah vstave zvesto ravnali. De bi vradniki vunder nikdar ne pozabili, de si ljudstva ne bojo pustile dodeljenih vstavnih pravic kratiti! Ali je to tako teško zapopasti? Vred.