Gleiches Recht für Alle!
„Presse.“
Hajdi! strune zagromite!
Novo pesem zdaj veljá!
Mi heróa razglasite
krog po svetu novega!
Ker že oslom himno slave
pòje zdanji sladki svet,
kaj bi jez od svoje krave
tud je ne smel zapet'?
Čujte! Liska, moja krava,
je rodú domačega,
kar iz ptujega pritava,
malo, veste, da veljá!
V šolo ni sicer hodila,
brat' le travo zna samó;
vendar pridno je vozila,
ko zidali šolo so.
Torej naj se čast ji trobi,
da čez hrib in plan doní;
to se Liski saj spodobi,
ker za krave premje ni.
Njena oj! prelepa dlaka
kak' gospòsko ji stojí!
Grôš postavim, da enaka
ji na svetu druga ni!
Spred je brezasta, rujava,
pisana ko močerad,
sajasta in černoglava;
siva kot osliček zad.
Kakor drugim ni ji sila,
da bi lišpala se še,
alj obroč celó nosila, –
saj dovolj je zala će.
Kak pa rep iz žime sive
zalo ji do tal visí!
Vsi zavidajo ji give
sitarji – pa kitarji.
Kar jo pa najbolj povzdigne,
zala njena sta rogá;
ona ž njima le pomigne –
in vsa čeda trepetá.
Tud' nad njo je vredno hvale,
da le muče, laja ne!
Kaj bi krave se spakvale?
Lajati učile se?
Mukati učila mlada
se je že pri materi;
in da zna – pokaže rada,
da je krava, ne tají!
Naj bi pač od nje učili
„loncmani“ nekteri se,
da bi zadej se ne bili!
To preveč bi bilo le!!
Zdaj pa mleka kakor vode,
slednji dan trinajst rešet!
Smétane pa polne sode
in pa masla polno klet!
To vse dá mi krav'ca zlata!
Judovsk bik je zvedel to,
kak' da Liska je bogata;
šment! glej! pride snubit jo.
Vklone se po šegi novi:
„Kisdihand“ – poklekne clo,
in kod dedi kdaj njegovi
têle zlato – móli jo!
To se vé, da ako vzela
b'la bi juda klešmana,
mati nov'ga res kerdela
bila bi govejega.
Tode Liska ga je dala
kosmatina skoz klobuk;
to za njo je slavna hvala,
drugim kravam pa poduk!
Zdaj pa judovski zagnali
časniki so strašen hrup;
Lisko mojo opsovali, –
zlili na-njo vès svoj strup.
Ni mi treba nič več reči
v njeno čast, kot to samo:
To je hvala že največi,
da jo judje šipajo!
Torej – kaj to mene briga,
žaba v luži če regljá,
bik če tuli, osel riga,
al' če kozel meketá!?
Bik ostane bik zabiti,
kar je Liska, bik ne bo;
ona pa bik noče biti,
slava torej ji zato!
Konca ni zasluge zale
njene če bi speval vse;
pa ostane nekaj hvale
naj za druge krave še!
