Oddelek A. Kolednice./Kolednice splošne.

Slovenske narodne pesmi (Štrekelj) Kolednice splošne. Karel Štrekelj

Spisano:	Postavila Ilona Jerič.
Izdano:	Ljubljana: 1904-1907. Izdala in založila Slovenska matica.
Viri:	http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Obrazec A.

4730.

(Iz Žabnic.)

Sma prišli prad ne vrate,
Bug otu, da b' ble złate!
Oh Marija, oh Marija!
Sma z jenega ljeta v druga šli,
Bod' Bůg per nas noj Marija!

Dajte nam 'no pleće
Saj oća nić ne poreče.

Dajte nam 'ną klobasicą,
Bůg obvari vašega prašiča.

Dajte nam en mało bobu,
Bůg obvari vašega vołu.

Dajte nam en malo moće,
Bůg požegnej vaše rôće.

Dajte nam en mało leče,
Bůg daj vam vliko srenće.

Dajte nam en mało kaše,
Bůg obvari dečle vaše.

Še ta gore na polícą,
Dajte doł na paticą.

Gaspadinja v ključah rapoče,
Nam nekej dobro hoće.

Al masta kej miseł dati,
Můrte nam le śitro dati.

Da nam ne bô trjeba dołgo stati,
Popłati nam hoćjo permèrzvati.

4730. Zapisal M. Majar (?). — Iz VO. XIV. 14–15, kjer je Vraz pristavil to-le opomnjo: »Kolednica ta pěva se gotovo po sviuh stranah slovenskih. Ja sam ju čuo na Murskom polju uz medjaš ugarski (vidi stranu ...). Poleg Majera pjeva se i u Kranjskoj i po Rožju dolnjem. Evo komad od nje: (Tu citira Vraz pesem, objavljeno spodaj pod št. 4737.) Napěv je podoben onomu pod brojem 333 str. 145 u novoj sbirci Sušilovih moravskih pěsamah. (Brno 1840).«  — Verz 3–5 se ponavlja za vsakim parom. Pesem sem natisnil jaz v »Archivu für slav. Phil.« XVII. 630, 631.

4731.

(Kranjska.)

Inu koledniki ob božiči pojo:

Mi smo prišli pred vrata,
De bila božja zlata!

Obrazec B.

4732.

(Iz Šempetra pri Gorici.)

Dober večer, gospodar nu gospodinja,
Nu vsa poštena družina!
Trije kralji so dužovlje,
Dužovlje, oj dužovlje,
Da nam pomagaj Ježuš!

Gospodar sedi u koti,
En tolar drži u roki.

De b' mu Bog dau tu misu,
De bi ga meni prtisnu!
 
Zad za hišu rasejo preklce,
V hiši so liepe deklce.
 
Zad za hišu rastejo hrastiči,
V hiši so liepi fantiči.

Zad za hišu rase majaron,
V hiši je hlapъc talambon.

Smo slišali mi praviti,
De ste prešička zadavili.

Naj bo prešič al' presičica,
Nam tiče klobasičica.

Ljubca, poglej skuoz peč,
Kašen koladnik ti je všeč!

Ljubca skoči na kason,
Vrž' nam dol en debou klabason!

Zdej vas prisrčno pozdravimo
In Bogu zdej zročimo.

Trije so kralji dužovlje,
Dužovlje, oj dužovlje,
Da nam pomagaj Ježuš!

4733.

(Okoli Gorice.)

Okoli Gorice je koledvanje tudi še kej v navadi, posebno ob sv. treh kraljih. Dva, navadno trije možaki hodijo s žakljem ali bisago na rami od hiše do hiše, pripevajo marsikake pesmice od Jezuščeka, Marie in sv. Jožefa, ter od sv. treh kraljev, in navadno tako sklenejo:

Gospodar sedi v koti,
Derži en tolar v roki:
 
Da bi mu Bog dal to misel,
Da bi ga nam pritisnul!

4731. Zapisal Primož Truber. — Iz njegovega »Catechismus s dveima slagama« 1575, str. 218 (»mi ſmo prishli pred vrata, * de bila boshya slata«). Prim. V. Oblak v Letopisu Stov. Matice 1891, str. 141 d. in Štrekelj »Archiv für slav. Phil.« XVII. 630 d. Pridevnik božja stoji za stari vokativ bože.

4732. Zapisal Jožef Cejan; pravila Urša Črnè. — Iz zbirke Cejanove IV. št. 45. »Beseda dužovlje pomeni iz dežele. To kolednico pojejo otroci, kateri hodijo za koledniki. Slišal sem enako pesem v Orehovljah pri Biljah.« Tretja, četrta in peta vrstica se ponavlja za vsakim parom. Gledé vv. 16–19 gl. Obrazec D.

4733. Zapisal Št. Kociančič. — Iz »Arkiva za povj. jugosl.« III. 280.

Obrazec C.

4734.

(Od Cerovca.)

Dober večer vam Bog daj!
Dobri ljudje, znate kaj?
Slišite naših pesmi glas,
Bog potroštaj nas no vas!

Prazne žakle verzmo v kraj,
Naše pesmi začnimo zdaj!
Ker nas raj poslušâ bo,
Več mu z mošnje zlezlo bo.

Oča po hiši skačejo,
Mošnjo za rep vlačijo;
Mati po hiši kišejo,
Za nas klobase išejo.

Vaše mošnje, naš kanjer,
To po snegi dela tir,
Če bomo vam doûgo tù stalì,
Bomo vam več stenè zderlì!

4735.

(Iz Cerovca.)

Če ste vi slüšali,
Kej smo vam ovokrat pravili:
Na osmo noč
Mo tü drgoč.

Ker nas raj poslüša bó,
Več mu z mošnje zlezlo bó!

Obrazec D.

4736.

(Iz Podzemlja v Belih Kr.)

Klobase radi jemo
Ta male, ta male,
Pa tudi velike.

Stante na klopico,
Prneste klobasico.

Darujte, darujte,
Saj tudi Jezus vas!

Sosedje so nam prav'li,
Da ste prešička dav'li:
Darujte, darujte,
Saj tudi Jezus vas!

4737.

(Rožanska.)

Nam so oča pravili,
Da ste prašiče davili:
Bodi prašeč bèl prasica,

Nan se sliši ktobasica.
Hłop po njo,
V žakl ž njo!

4734. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. U., poleg št. 133 (27) s svinčnikom napisana. Prepis v VO. V. 38. se loči v tem: z lidje.

4735. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 37. Verz 3 je značilen za uvod v novoletno koledo; tudi Vraz jo že oznamenja s »Kolednica novoletna«.

4736. Zapisal Janko Barlè. — Iz njegove zbirke.

4737. Zapisal M. Majar. — Iz VO. XlV. 15 v opomnji Vrazovi (prim. št. 4730 pod črto).

4738.

(Borovlje.)

Mene so sosödi pravili,
Da ste vi prašiča davili.
Bodi prašič bol prasica,

Mene se šliši kvobasica.
Hvop po njo,
V žakelj z njo!

4739.

(Kranjska.)

Med več drugimi smešnimi navadami imajo kranjski otroci po nekterih krajih tudi to-le navado: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasom, de bi jih ne poznali, rekoč:

So nam pravili,
De ste prešiča zadavili:

Stézte se na polico!
Dajte klobasico!

Obrazec E.

4740.

(Iz poljanske doline.)

Božični koledniki prišedši v hišo navadno reko:

Koledniki svetega Brica
Bi radi jedli potico!

Gospodar jih za šalo vpraša:

Ali imajo pravico?

Obrazec F.

4741.

(Dolenjska.)

Preljubi sveti božič ti,
Mi se te veselimo vsi,
In jaslica pripravljamo
Za tvojo čedno posteljco.

Sam Bog je tebe k nam poslal,
In nam orehov dosti dal,
Orehe čemo pozlatiti,
Tebe čemo počastiti!

Zabavljica zavrnjenih kolednikov.

4742.

(V okolici Celja, po Kozjaku in v škalski dolini.)

Na god nedolžnih otročičev ..., na nekih krajih popred, se začne kolednica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in vošijo srečo in blagoslov za novo leto pri vsaki hiši. Dobijo potem kaj v dar: platna, povesem, orehov in suhih hrušek, kruha ali pa denarjev. Vendar dan današnji ni več pravih kolednikov in kolednic. Sedaj le godci hodijo okoli. Nek mož mi je pravil, da svoje dni so vse bolj »lušne pesmi« peli in bolj noroglavi bili koledniki. Zapisal sem si košček takega smešnega voščila iz starih časov in tako-le se glasi:

»Bog vam daj toliko dobrote,
Ko je na peči mokrote;
Bog vam daj toliko sreče,
Ko je na peči zelene leče!
Bog vam daj toliko otrok,

Ko je ajdovskih kop;
Da bi imele kobile piščeta,
Krave žrebeta in kvokle
teleta!«

4738. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 685.

4739. Zapisal J. — Iz Novic VII. (1849) 6. »Ti trančarji se pravi, bobljanje ali hodijo bobljat.«

4740. Zapisal L. Pintar. — Iz njegove zbirke. Prim. konec št. 4764.

4741. Zapisal neimenovani »popotnik.« — Iz rokopisa, ki mi ga je poslal Gašpar Križnik, kateri je pristavil, da jo je poleg nekih drugih, spodaj objavljenih, ta »popotnik« pel »še kot deček z drugimi tovariši, ki so šli v kralje. Ko so prišli v hišo, so te pesmi peli; eden je šel gori, eden doli. Bili so v belih srajcah, rudečih plajših in na palci so nosili zvezdo.« (Iz pisma G. Križnika z dne 30. X. 1902). Ta pesem se mi zdi zelo mlada; je-li sploh narodna?

4742. Zapisal Janko Pukmajster — Vijanski. — Iz »Slov. Glasnika«  III. (1859) 51.