Oddelek A. Kolednice./Kolednice svečniške.
| Slovenske narodne pesmi (Štrekelj) Kolednice svečniške. Karel Štrekelj |
| |||||||||||||||
ĚěĒēĕĖĔėĜĝĞğĂăĄāĉĈŇňŅņńŝŜŚś ŲųůŮŭŬǓǔəǎǐǒţťŧũŢŋļĻįĮęĘďæƠơ
Marija daruje golobca dva. A.
uredi4975-
(Iz Slov. goric.)
Hvalen bodi Jezus Kristus Ena nam zvezda gori gre
No njegovo sveto ime! Od ene gore visoke.
Hvaljen Jezus vekomaj! Trije kralj i poj'mo zdaj, Veseli glas prinesemo, Treh kraljev pesmico.
5 Na sveto noč, ravn' o polnoČ, Se narodi skoz božjo moč Pri betlehemskem mesteci, Zveličar naš živi.
Zagledali na nebu so 10 Razsvetljeno zvezdico, Ta zvezd'ca jim svetila, Do Štal'ce jih spremila.
Kjer ostala jim je zvezdica, Ravn' tam je bila štalica. 1 5 Kralj i so to rekli vsi : Tukaj notri borno Šli.
Tri kralji v Štal'co pridejo, Globoko se priklonijo. Svet' Jožef in Marija oba 20 Sta ž njim i vred se jokala.
Tri kralji se poslavljajo, In se na pot pripravljajo, Kadilo, miro in zlato Še detetu darujejo.
25 Tri kralji po potu idejo, Si svete pesmi pojejo, Pa angelj je prikazal se, Napravil vse je žalostne.
Angelj pravi: »Kralji vi, 30 Po drugem potu bote šli! Herodež dete 'če vmorit, Pri njem ne smete se glasit'.«
Vsi moži, žene zakonske, Kaj bote pa vi ofrale? 35 Težave svoje in srce Vi Jezusu jih ofrajte!
Vi fanti ino dekl'ce, Kaj bote pa vi ofrale? Darujte čisto mu srce, 40 Ta Jezusu v jaslice!
To so b'li sveti tr'ji kralji, K' na pot so se podali: GaŠper, Melh'jor, Boltižar, So svete cerkve božji dar!
45 Mi vzamemo od vas slovo, Mariji vas izročimo, Kadar duša zapusti telo, O Jezus, vzemi jo v nebo!
4975. Neznanega zapisovavca. — Napisana je i 1826. na posameznem listu, ki mi ga je od Št. Jnrja na Ščavnici poslal Jočef Krajne. Da je pesem ko led niska, kaže začetek vi konec. Glede' vsebine srednjih odstavkov prim. 442 do 445.
124
III.— I. Pesmi obredne A. 4975.
5 Če nam je više shajala, SvetleŠa je postajala.
To ni nobena zvezdica, To je Marija z Jezusam.
Marija se vzdigne ino gre 10 Notri v ti ograd zeleni.
Ograt je lepo ograjeni, Žlahtnih je rož nasajeni:
Z lepih, ardečih, rumenih, Liibe Device Marie.
15 Notri mi rase drevčece, To drobno drevce-katrože.
Prelepo so precvetale
Od verha no dol do zemle.
Od verha no doi do zemle, 20 Jezus je naše veselje.
Prelepo je razcvetala, Široko perje spušala.
Široko perje spušala, Hladno je senco delala.
25 V senci stoji en stolec zlat, Gore pa leži antvela.
GQre pa leži antvela Liibe divice Marie.
Bela je, bela kakti sneg, 30 Tenka je kakti makov cvet.
Tam pa mi sidi Maria, No v rokah derži Jezusa.
Jezus počiva, terdno spi, Kervavi pot po njem stoji:
35 Kervavi pot, kervavi pot, Kak so te vinske jagode.
Maria vlomi vejčico, Jezusi dela senčico.
Marija kome to dobi, 40 Kaj se njoj sinek prebiidi.
Da se njoj sinek prebiidi, Se nizoko njoj prikloni.
Se nizoko njoj prikloni, Ona njemi ta govori:
45 »Rajši te nesti krizom svet, Kak pa te dati Judom prek !
Krez eno pole šiiroko, Krez eno morje globoko,
Krez eno morje globoko, 50 Krez eno goro visoko!«
Tam pa jeste en taki stan, Kerga si je zvolu Jezus sam.
Tam stoji ena cirkvica, Marie divice liibe.
55 Tam stoji ena cirkvica, Na štiri vogle zmerjena.
Sivega kamna zidana,
Z drobnim peskom posipana.
Z drobnim peskom posipana, 60 Z belim vapnom pobeljena.
Vse gosto je preriištana, Z ardećim ciglom pokrita;
Svečami je prepasana, Svetim Duhom požegnana.
65 Z božjo močjo odklenjena, Notri lepo obcirana.
Liiba divica Maria,
Ti den je vsega veselja:
Da bo Maria k ofri šla 70 Svojim ženinom Jožefon.
Svojim ženinom Jožefon, Z malim detecom Jezuson.
Maria ofra golobca dva: To sta ne bla golobca dva.
75 To sta nebeska angela, Ki sta nam gori v nebo šla:
V sveto nebo no sveti raj, Oča nebeski nam ga daj!
O vi nebeski angelci, 80 Troštajte verne dušice!
III. — I. Pesmi obredne A. 4976, 4977.
125
Mi smo si štirje brateci, Te pesmi bode konec kraj,
Svete Marie hlapčeci. Daj Bog dušicam sveti raj !
85 Bog nam ga daj dobivati, Vsem vernim dušam vživati!
Marija daruje golobca dva. B.
4976.
(Podjunska.)
Na same jutro svćčnicć Marija je možem talala
Je Marija v cćrkev šla. Lepi zeleni rozmarin.
Oh Marija, oh Marija, To ni no beden rozmarin,
Ki si nam rodila Jezusa! To j e le j ezus> Marijin sin.
5 Na cerkovni prag je poklek- 15 Marija je pobom talala
nila, Je svoje molitve ofrala.
Marija je okoli oltarja šla, Ofrala je dva golobića.
Marija je dol po cerkvi šla, 10 Lepo so jej pele tićice.
Lepe rudeče nageljče.
To nišo nobeni nageljči, Ki so le nebeski angeljći.
Marija je ženam talala 20 Lepe bele lilije.
To nišo nobene lilije, Je le roža Marijina.
Marija daruje Jezusa. 4977-
(Štajerska.)
Mi smo si Štirje brateci, Marije divice hlapčeci.
Rožica, rožica cartana, Marija je z suncom zrajtana.
5 Mi pisane svece nosimo, V boge si ime prosimo.
Kaj v boge ime zdavlete, To vse per Bogi najdete.
Marija pa ide na goro, 10 Cirala bo si cirkvico.
Tam bo se cirala cirkvica Lube divice Marije:
Z žutoj de svečoj prepasana, Z mirom, kadilom okajena.
15 To dć perhajali romari K luboj divici Mariji.
Lube divice romari
Bodo njoj darece pernesli.
Zdaj pa Marija k ofri gre, 20 Z seboj si vzame grlić par.
Na ofer je dala grlić par No smilenega Jezosa.
Zdaj le poglejte vsi lidje, Kakšni nam ofer Marija da!
25 Tak tudi k ofri hodmo mi, Na ofer dajmo svoje srce.
Zdaj se od vas obraćamo,
Bogi, Mariji poračamo.
Totoj popevki je konec, kraj : 30 Bog daj dušicam svetli raj !
4976. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih A 7 PKS. Št. 102. Verza j. in 4* se ponavljata za vsakim parom. Prim. št. 4896 d. t 4907 d., 4912 d. in 4919 d.
4977. Zapisa l St. Vraz. — Iz VO. V. 35,
126 III.— I. Pesmi obredne A. 4978, 4979.
4978.
(Štajerska.)
Mi smo si Štirje brateci, Poglednite zdaj vsi lidje,
Divice Marije hlapčeci. El je to ofer ali ne!
Pisane svece nosimo, Da je Marija k ofri šla,
Na ime božjo prosimo. 20 Prelepo se je razsvetila:
5 Marija roža lelija, Kak prerumeno sunčece,
Ljuba divica Marija. Dere viitro gori gre.
Kaj v božjo ime zdavlete, Z soboj je vzela golobca dva
To vse per Bogi najdete. No je ofrala tud oba.
Marija gre na božji pot, 25 Poglednite zdaj vsi lidje,
10 Sinka nese res soboj. El je to ofer ali ne!
»Če te me nesli križem svet, Maria ofra golobca dva, Jaz nemrem biti mantre prost. No smilenega Jezosa.
Jaz nemrem biti mantre prost, Marija gre v sveto nebć, Će ocem biti rešen Bog.« 30 Nas povabi za soboj.
15 Marija pa zdaj v cerkev ide, Veselo nam je iti za toboj, Sineka ofra na otar. Marija, v to sveto nebć,
V sveto nebo, ti svetli raj, Oča nebeski nam ga daj !
4979-
(Štajerska.)
Lepa je roža lelija, Le veselte se, dečica,
Svečnja divica Marija. Zdaj skoro bode svečenca:
4978. Zapisa/ St. Vraz; pela M. L.(ackovičkaP) — Iz VO. XIX. s. poleg št. 2gj, kjer je nad pesmijo ta le opomnja: »Za nedčlju pred (?) SvčtČencom tja do večera svčtčenskog hode (?) po četvoricu momaka h, sa svećami cvetjem i varpci nakit jenim u ruci od koće do kuće. Došavši u sobu sa pozdravom »Pohvalen bodi Jezoš KristošU postave se u kolu te počimlju pčvati pčsme. Domaćin jih običajno nagradi novci, obično dobe svaki po groš, inače jih nadari gazdarica suhim voćem, jabukami, orasi itd. Te otilaze sa pozdravom Srećno i/t Zbogom i Bog vam lepo plati!« Vraz je prepisal to pesem v VO. V. 33 s temi predru- gačbami: 4 ime božjo] božjo ime — 5 Manja] Lepa — 6 Liiba — 10 rez — 15 zd. v c. ide] si v c. gre — 24] Za ofer dala je oba. Vcrza 5. in 6. se ponav- ljata za vsakim parom, ki prihaja za njima.
4979. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. V. 34.
Opomnja. Novejše svečtiiške kolednice so dolgovezne gole predige brez vsakega narodnega duha: edini namen jim je poduk. Takih se mi je samo iz Slovenskih goric nabralo nad 60. Da pokažem njih — nenarodni — značaj, objavljam pod crto izmed njih dve bolfši, eno Štajersko in eno dolenjsko.
(Od Sv. Antona v Slov. gor.)
Bote veseli, vsi verni lidje, Skoro dopolni se Štirdeset let,
Svečnski praznik že blizo nam gre. Mojzes v postavi lepo govori: Naj bo pozdravleni, »Mati naj v tempeln gre,
Mi pa pripravleni Vzeme tud dar kre se,
5 Rečmo: »Marija, podaj nam roko!« 10 Sveca prižgana v spomin joj gori!«
III. — I. Pesmi obredne A. 4979.
127
5 Kaj de Marija v cirkvo šla, Kaj de tam Jezošeka ofrala.
»Ja bi rajši šla v krizom svet, 15 Kak bi ga dala Judom prek!
Ja sem šla po globokoj vodi, 10 Po globokoj vodi, visokoj gori.
Tam sem najšla cimrmanetri, Kaj so nam hramek povali. 20
Ruštek so nam napravili, Late so polopatili.
Le veselte se, dečica, Zdaj skoraj bode svečenca:
Kaj de Marija v cirkvo šla, Kaj de nam Jezošeka ofrati.
Mi smo štirje brateci, Od Velke Nedle pajbeci.
Ona je Jezusa vzela v roke, Jožef gre dalno pot tudi kre nje; Nese goloba dva, Bogu tam v dar poda, 15 Simeon stari pa gleda to vse.
Simon dete v naročje je vzel, Proti nebesam zaklical vesel: »Izrael, srečen si, Jezus pri nas živi, 20 Luč razsvetlenja zaj narod bo mel!«
Luč razsvetlenja prisveti dud nan, Srečo tud prižge gnes vsaki kristjan. Svetimo v dalno pot, Več nas ne bo od tod. 25 Jezus oblubi tam boljši nam stan!
Zato Mariji se zročmo vsikdar, Ona za nas ma pripravleni dar: Jezusa v rokah ma, Tudi ga nam poda, 30 Oj ne zapustimo jega nikdar!
Oči in materi od nas se da, Jezus, Marija, ki v templn sta Šla,
Ište zmir tako pot, Polna je vseh dobrot, 35 Po njoj v zveličanje priti se da!
Fante, dekleta darujemo zdaj, Jezus če meti vas tam vekomaj: Prejme vas za roko, Pelja v sveto nebo, 40 Tamkaj veselja nikdar ne bo kraj!
Vsem, ki so z vam i al' tu kaj doma, Angela varuha vsaki ima: On vam naj bo za dar, Naj vas pelja vsikdar, 45 Gda se luč svečnska vživati da!
K slednjem pa lepo prosimo vas, Da se spomenite danes na nas: Vsaki dar sprejmemo, Lepo znhvalimo, 50 Jezus ostani pa pri nas ves čas!
Vam, prečastiti duhovni gospod, Ki nam vsem talate dosti dobrot: Kda borno 3 sveta šli K blaženi sveČnci, 55 Ona prisvetila bode nam vsem!
(Zapisat Josip Klemenčič. — Iz njegove zbirke št. 2$.)
Hvaljen bodi Jezus Kristus, Dobri dan, dobri ljudje! Mi vam borno zdaj zapeli. Od Marije svečanske.
5 O vi verni ljubeznivi Kristijani, prosmo vas: Naj si vsaki h srcu vzame, Le te naše pesmi gias.
Na življenje si poglejmo, 10 Vidimo, kaj se godi: Mi otroci h smrti gremo, In nas grenka smrt mori!
(Dolenjska.)
Neki so ta lansko leto Današni dan veseli bli; 15 Zdaj prhnijo v crni zemlji, In so svet zapustili.
Sveca nam bo v roke dana, K naši smrtni posteli; I nam bo enkrat prižgana, 20 K' borno z sveta rajžali.
O, Marija, te prosimo, Užgi tedaj sveČo nam, Kedar nas bo smrt zadela, Zadni list nam v roke daj!