Odgovor na oglas iz močirja

Odgovor na oglas iz močirja Jožef Orel

Podpisano kot Dr. Orel.

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 30 (26.7.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zlo se motite, ljubi Matjaž! kér mislite, de se močirje drugači ne da v rodoviten, kmetovavcu koristen svét popraviti, kakor z požiganjem. Pa še več vam rečem: požiganje močirja razun perviga je nar beržej vam še neznana potrata, ktero vam nar boljši pridelk komaj deseti del povèrne. Pomislite, de vsak kóčni sežen (Kubikklafter) zapopade nar manj 12 centov suhe šôte, ktero tukaj prodajamo lahko po 10 krajc. Delo in vožnja vzamete 6 do 7 krajc., ostane tedej čistiga prihodka 3 krajc. pri centu. Če preôrjete mah za požiganje, ga nar manj šest palcov globoko prekucnete, tedaj na vsakim sežnji en cent, kteri bi vam za šôto prodan, 3 krajc. prihodka vergel, in verh tega tudi priložnost dal, z vašo družinico in govedi še 7 krajc. ob časih pridelati, kadar silniga poljskiga dela ni. Zračunite po tem prihodik eniga orala, ki zapopade 1600 kočnih sežnjev, in vidili boste, de znese 80 gold. ‒ prištejte mu še kar znate zraven s pridnostjo pridelati, namreč po 7 krajc. ... 176 gold. 40 krajc. in zavzeli se boste, de ste zavoljo k večimu 35 mernikov rèži in do 20 centov slame ... 256 gold. 40 krajc. zavergli.

Ako pomislite, de bo cena dèrv, premoga (Steinkohle) in po tem tudi šôte (Torf) gotovo poskočila, kakošna neizrečena nemarnost in potrata je požiganje mahú!!

Kdor svoje premoženje takó nemarno kvari, takimu ni dovoliti, po svoji glavi gospodariti, marveč se mu spodobi preklicanimu biti.

Po pervim požiganji gré mah dobro vsušen z mešanico gnojiti, to je, z gnojem, s cestnim blatam ali s perstjó zmešanim; on bo brez vsiga naprejšnjiga požiganja rodoviten, in spodnja šôta bo ostala za pozneji rabo.

Požiganje mahú je dovoljeno od veliciga šmarna do 15. veliciga travna. Priden delavec, ki skerbí, de vred mah oberne, pred pa še na vsacih 15 sežnjev širjave globok graben vreže, de se voda odteka, v dovoljenim času večidel lahko požgé. Med 15. malim travnam in vélicim šmarnam pa zares ni varno požiganje dovoliti, kér ob času cveta okajene, zlasti pa ogréte žita oglušé.

Véliki vodotočni grabni, po kterih zamore voda iz malih vodotokov naprej têči, so perva potreba. Te napraviti naj bo skerb celih sosesk, ktere jih potrebujejo, sicer obdelovanje mahú ne pojde naprej.

Moje mnogotere skušnje v obdelovanji močirja v travnike, njive in boršte od léta 1830 do sedaj so me izučile, kar vam tukaj odgovorim. De je vse to gotova resnica, pridite se k meni prepričat; vam bom vse z veseljem razkazal.

Dr. Orel.