Odperto pismice krajnskim poslancam na Dunaji

Odperto pismice krajnskim poslancam na Dunaji
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 30 (26.7.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V Dunajskih Novícah smo brali, de je jél počasama minister podúka za novo osnovo šolstva vse pripravljati, kar to imenitno reč zadéva.

Vémo sicer, de mora poprej več druzih rečí poravnanih in dognanih biti, na ktere se bojo pripomočki solških napráv opirali; vender pa se ne moremo zderžati, Vam že zdej priporočiti, de, če boste za vgodno spoznali, pot pripravljate vseučelišu (Universität) v Ljubljani.

Modri možjé ste, in za prid domovine tudi vneti, sicer bi Vas ne bili poslance izvolili ‒ torej Vam ni treba veliciga dobička in potrebnosti take naprave na dolgo in široko razlagati. Brali ste tudi v Ljubljanskim nemškim časopisu in tudi v naših Novícah obširno razlaganje te potrebe, ktero so vodji šol in učeniki celi deželi, deželnim stanovam in Ljubljanski mestni gosposki na znanje dali. Stanovi in mestna gosposka so poterdili veliko koristnost take naprave, čeravno njih sedanje premoženje ni tako, de bi bili mogli posebnih pripomočkov že zdej obljubiti. De tudi dežela tako napravo želí, nam dajejo pisma od vsih strani na znanje. Če pa mislite, de bi potrebno bilo, podpise zastran tega vošila po deželi nabirati, prosimo, dajte nam na znanje, de ne bomo nič zamudili!

Stroški za napravo vseučeliša v Ljubljani ne bojo posebno veliki, zakaj novih učenikov bogoslovstva ne bo treba, kér je že z vsimi učeniki prevideno. Tudi učeniki zdravilstva so že večidel vsi v Ljubljani; tedej bi bilo le novih učenikov pravoslovstva potreba. Verh vsiga tega imamo v Ljubljani že lepe pripomočke za napravo vseučeliša, namreč: dobro oskerbljen botaniški vert, bogat muzeum, pripravo za živinozdravilsko šolo, kemijski laboratorium in bogato licealno bukviše.

Kér bi potem takim napráva vseučeliša veliko stroškov ne prizadjala, njegova koristnost pa je enoglasno spoznana, izročimo Vaši skerbi in Vašimu prizadevanju to domorodno reč.

Častiti poslanci! Ako pride zaveza našiga cesarstva z nemško deržavo v Vašim zboru skleniti, dobro pomislite, kaj de je volja krajnskiga ljudstva: namreč de hoče v nemško zavezo stopiti, posebno zdej, ko so ljubljeni Nadvojvoda Joan izvoljeni predstojnik nemške deržave, pa ne drugači, kakor de stopi avstrijansko cesarstvo v nemško zavezo takó, kakor se združi deržava z deržavo s polnim obderžanjem avstrijanske samostalnosti. Dajte si zapisnike (protokole) Frankofortskih volitev predpoložiti ‒ ti so edine prave priče: ali so volitve bile tako popolne, kakor bi iméle biti, de zamorejo veljati kot občinska volja ljudstva. Ali jih je Frankfortski zbor na-tanjko pregledal? ‒ ‒ ‒ Slovenci hočejo v prijaznosti in tudi v zavezi z Nemci živéti, pa le v taki, de obderžijo svojiga Cesarja v svojim popolnim veličanstvu in de ostane naše cesarstvo samostalno, de se ne potopí v vunanji nemški deržavi, kakor se potopite Drava in Sava v Donavi!