Odpusti

← Tvoja mladost

Odpusti Anica Černej

Domotožje →

Spisano:	Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano:	V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vsako noč,
vsako molčečo noč
pade na moje poti
truden spomin, ki boli.

Vsako drhtečo noč
raste iz mraka obraz,
ki me je srečal nekje
v luči belega dne.
Beden, ves tih in bolan ...
Zdaj, ko je noč, mi je znan.

Šla sem mimo takrat
neke lepote iskat,
svetla, kot brez srca.
Zdaj bi mu rekla: O, brat,
moje srce te pozna!
Saj si ga srečal nekje
v luči belega dne,
truden, tih in bolan ...
Zdaj, ko je noč, si mi znan.
Daj, še ti me spoznaj
in odpusti, o brat,
da je človek premlad
hodil mimo ljudi,
ki jih življenje boli.