Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugih gruntnih gosposkinih dacij

Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugih gruntnih gosposkinih dacij Janez Bleiweis

Objavljeno pod imenom Dr. Bleiweis.

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 15 (12.4.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Véliki zbor Krajnskih deželnih stanov (Landtag), pri kterimu so bili zraven mestnih poslancov tudi trije kmetje ‒ umni možje ‒ pričijoči, je 6. tega mesca zraven mnogih druzih za deželo koristnih reči sklenil, presvitlimu Cesarju prošnjo na Dunaj poslati, de v prid grajšakov in desetinjakov, pa ravno tako tudi v prid podložnih kmetov in desetincov, se bo zamogel vsak podložen kmet in desetinc tlake, desetíne in sleherne druge gruntne gosposkine dacije popolnama in sicer po taki tarifi odkupiti, de se ne bo gruntni gosposki pa tudi ne kmetu krivica godíla. Te tarife pa nemorejo stanovi krajnske dežele samolastno po svojim narediti, ampak ta se bo na Dunaji v vélikim Cesarskim zboru posvetovala in naredila, kjer bojo iz vsih cesarskih deželá izvoljeni umni možje vkupej prišli, de bojo to imenitno reč na vse straní natanjko prevdarili in pravično tarifo naredili. ‒ To je prošnja Krajnskiga deželniga zbora, ktera bo te dni na Dunaj k Cesarju šla. Kér so pa ‒ kakor smo iz več druzih Novíc zvedili ‒ enake prošnje tudi deželni stanovi druzih deželá Cesarju predpoložili, in kér se bo ta reč ‒ kakor smo že povedali ‒ potem še le na vélikim Cesarskim zboru dokončala: torej vsak umen človek sam lahko presodi, de do tistihmal, dokler ne bo odkupna tarifa postavljena, imajo tlaka, desetína in vse druge gosposkine dacije po starih pravicah tudi pri starim ostati.

Naj tedej vsak umen in pošten kmet svojimu sosedu, kteri morebiti ne zna brati, to reč natanjko dopové, de bojo vsi vedili, pri čim de so, in de se ne bojo dali od goljufnih jezičnikov, zakotnih pisačev in druzih sleparjev premotiti, kteri s tako goljufijo le svojo mavho polnijo, svojiga bližnjiga pa v veliko denarno škodo in mnoge kazni (štrafinge) pripravijo. Ne verjemite tedej nobenimu, akoravno ima gosposko suknjo, ako vam kaj druziga pripoveduje, kakor to, kar smo vam tukej povedali.

V ravno tem deželnim zboru je bilo tudi sklenjeno, presvitliga Cesarja prositi, de bi prihodnjič tudi primerno število kmetov, ktere bojo oni sami med seboj izvolili, k vsacimu deželnimu zboru prišlo, in ravno tako kakor drugi stanovi pravico imeli govoriti, kar bo za prid cele dežele. ‒ Tudi ta reč se bo na Dunaji v vélikim Cesarskim zboru sklenila. ‒ Pri današnjimu zboru, ki je bil še sicer po stari navadi, so bili naslednji posestniki kmetiškiga stanu pričijoči: gosp. Ignaci Mužan iz Gorenskiga, gosp. Janez Burger iz Dolenskiga, in gosp. Jožef Kotnik iz Notrajnskiga.

V ravno tem zboru so deželni krajnski stanovi tudi sklenili, milostljiviga Cesarja prositi, de naj bi se cena solí, karkoli je moč, ponižala; in tudi ta prošnja bo berž na Dunaj k Cesarju šla.

Razun tega je bilo tudi sklenjeno, milostljiviga Cesarja prositi, de bi se, kar koli je moč, tudi cesarski gruntni davki ponižali, in pri sodnih gosposkah očitne in besedne sodbe vpeljale.

Po sklepu velikiga zbora krajnskih deželnih stanov v Ljubljani 6. maliga travna 1848.

Dr. Bleiweis.