Opolnoči (2)
← Večer pred zimo | Opolnoči Pesmi Srečko Kosovel |
Proti človeku → |
|
Delo se je pogreznilo v temò.
V praznoti divja
strašni Nesmisel.
Kaos razpaljenih misli
razžarja glavó,
stiska nam prsi,
pada v temò.
Reka šumi v črno daljo.
Vse trpi.
Misli žareče peko.
V nevidnem plamenu
polnoč gori,
prekletstvo nepremagljivih stvari
nam stiska prsi,
nas bije v obraz.
Trpki Nesmisel.
Mrtvi čas.