| Izdano:
|
Primorski list 21. december 1896 (4/36), 176
|
| Viri:
|
dLib
|
Dovoljenje: 
|
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
|
Stopnja obdelave: 
|
To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
|
| Izvozi v formatu:
|
 epub  mobi  pdf  rtf  txt
|
|
Pri neki pojedini je bil tudi redovnik Bošnjak, ki je imel v Rimu imenitno službo. Mej pogovorom mu reče njegov sosed: »Vi niste pravi Bošnjak, ker ne nosite brk.« Stari redovnik mu smehljaje odgovori: »Jaz se ravnam po kraju, kjer prebivam,« in doda še, da se sam brije. Vsled povpraševanja je tudi povedal dogodek, vsled katerega se je pričel briti, takole: »Ko sem pred nekaj leti prišel iz Rima v rojstno vas v Bosno, sem se po navadi hotel dati obriti, zato sem povprašal, jeli kje kak brivec. Res je bil v vasi neki mož, ki je pri vojakih spoznal britev in je bil v celi okolici za brivca pripoznan. Poklical sem ga. Vže sem sedel pripravljen na stolu, ko sem opazil, da se mu jako roke tresejo. Vprašal sem ga« »Zakaj se pa tako tresete?« Odgovoril mi je, da je slišal pripovedovati, da opravljam visoko službo v Rimu in tako dalje, in da je vsled tega nekoliko v zadregi, ker ni vajen tako visokih gospodov. »Potem pa ne morete briti,« se je glasil moj odgovor. »Vže pojde. Nič se ne bojte. Le zamižite in kmalu bova gotova,« mi zatrdi vaški brivec.
Res sem zamižal. Prej se je on mene bal, sedaj sem se pa jaz njega, in komaj sem čakal, da bi bila gotova. In ko sem čez nekaj časa z neznanitnimi vrezami vstal z lesenega stola, sem sam pri sebi trdno sklenil, da ne bo nihče več z britvijo gospodaril po mojem obrazu, dokler bom mogel sam gibati, in temu sklepu sem ostal zvest do današnjega dne.«
