Opravila notárjev

Opravila notárjev
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 9, št. 7 (12.2.1851)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Opravila notárjev se razdelé v dvojne: ali de izdelujejo pisma, ktere jim ljudjé izdelati naročé, ali pa take, ktere jim ces. kralj. sodíje izdelati velevajo.

Kriva misel pa je, ako kdo misli, de prihodnjič morajo vse pogodbe (kontrakti), vse prošne pisma, vse oporoke (testamenti) i. t. d. po notarjih izdelane biti. Po dani postavi le naslednje pisma spadajo v opravilstvo notarjev, namreč: ženitne, kupne, menjavne in posojilne pisma ali pogodbe med zaročenimi, kakor tudi spričbe prejete dote; po tem daritvine pogodbe brez de bi se bila daritev že prejela; dalje pismene pogodbe slepih, gluhih in mutastih in oporoke mutastih, in poslednjič menični protesti (Wechselproteste).

Ni težko zapopasti, zakaj de so ravno te opravila notárjem – možém javniga zaupanja – izročene, ker po ravno tacih dostikrat ponarejenih pismih se zamorejo velike goljufije zgoditi. Kolikrat je že žena, ktere moža so na kant djali, vse premoženje na se potegnila, rekoč: de ženitno ali daritno pismo dokaže, de je premoženje njeno. Take pisma so bile pa včasi še le enmalo pred kantam napravljene. In zaúpniki in posojivci, ki so možu kaj upali ali posodili, so po tem ob vse prisli, ali pa le toliko povernjeniga dobili, kolikor se je goljufnimu možu ali ženi dati poljubilo. Prihodnjič se to po notarjih ne bo moglo več zgoditi.

Tudi je notárjem izročeno, gotovost (resnico) podpisov ali prepisov, dan njim predloženih pisem, in de ta ali una oseba še živí, poterditi, ako kdo te spričbe želí.

S tem je opravilstvo notarjev pri kraju, zakaj izdelanje druzih pogodb, ki imajo očitnim bukvam vpisane biti, ako so od notarjev napravljene, vživajo le to prednost, de se brez ugovora v očitne bukve zapišejo, in nobeniga opravičenja ali opravdanja (Rechtfertigungsklage) treba ni; nasproti pa take pogodbe, ki jih ni notár naredil, se zamorejo prihodnjič le prenotirati, kterih gotovost se o 14 dneh z imenovanim opravičnim pismam skazati mora.

Iz tega se razvidi, de prošnje za dobitev zakona, vojaškiga oprostenja, za dovoljenje kakiga rokodelstva i. t. d. ne potrebujejo notárja, de bi jih mogel ravno on spisati.

Notárja pošlje tudi c. k. sodnjištvo, de po umerlih premoženje zapečati, popiše (inventira), ono ga pošlje k dražbam (licitirengam) i. t. d. – to je pa za tiste, ktere to zadeva, vse eno: ali pride c. k. sodnišk komisar ali pa v imenu sodništva notár.