Oranžno
← Ustavi me | Oranžno Ogenj do zadnjega diha Neža Maurer |
Želodek → |
|
Belo, hladno praznino
je glas pobarval oranžno.
Topla, oranžna praznina je list,
nanj rišem svoje bivanje.
S svojo željo narišem ljudi,
živali, drevesa, oblake.
Sonca ne narišem,
ker je moj svet oranžen
od tvojega glasu.