Osoda (Gregor Krek)
Osoda Gregor Krek |
|
V lepoti nježni cvetka se razvija,
ne mami zlobne je nevihte sila,
varuje Stvarnikova roka mila,
duhteče njedro ji rosica zmija.
Preproge černe se prikrade zona,
nebó mogočni stresajo gromovi,
vetrov razljutih tulijo glasovi,
glavico velo skloni tudi – ona.
Tako sercé mladenču prosto bije,
pogum iskren v junaških persih klije,
osnov bučeča burja ne podira. –
Težav pa vzdigne se protečih čeda
za goro vgaša upa zvezda bleda –
življenje v persih mladih že umira.