Otožje
← V zeleni Indiji | Otožje Pesmi Srečko Kosovel |
Polton v molu → |
|
Zlato sadje diši.
Slamnati krovi
kot zgrbljeni starci.
A samotni so v polju
sivi zidovi,
a še samotnejši
črni gozdovi.
Tam za vrtovi
sonce zahaja.
Žalosten pes zalaja,
če pride tujec.
In gre zopet spat.
Večer je
kot krsta.
Ležimo vanj.