Otožje in vedrina
Otožje in vedrina Zoran Božič |
Objavili dediči avtorskih pravic
|
Dnevi mrakotni in mokri nam srca hladijo,
kje je belina snega in otroški živžav?
Sonce se skriva, a duša ga sluti nenehno,
tja za oblake pošilja mu topli pozdrav.
Bodočnost je vera! Saj čas neugnani
hitro koraka, odločno se bliža pomlad;
že brsti na hruškah po soncu in luni hlepijo,
čebele še spijo, a kmalu po cvetu bo sad.