Otročja igra

Otročja igra
Janez Nepomuk Primic

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Otroci, še cvede
veselje nam zdej:
igramo, se dražmo
-le v šali sevej-
mi kričmo, pojemo,
skaklamo po pol '
in dirjamo v skoki
po trati okol.

Zakaj ne? – Sej časa
je dost za žalvat.
Kdo nek bi se hotel
zdaj kislo držat?
Kak žito no trava
stoji tam lepo!
Al zna kdo z besedo
popisat le-to?

Ha, bratci, po travi
valjajmo se prav!
Dirjajmo, sej vsaki
od nas je še zdrav!
Ah, ker bomo stari,
ni več to za nas,
tu bomo matežni
in v srci bo mraz.

O glejte, vi bratci:
metul tam leti!
Kdor koli ga ujame,
nikar ga ne ubi!
Še eden tam leta,
je mar njegov brat?
Ne udar ga nobeden,
scer jokal bo brat.

Kdo tak lepo poje?
Kaj nek je z’en tič?
Tak lepo, otroci,
prepeva slavič.
Tam gori, poglejte,
na jablan sedi!
Ga hočmo hvaliti,
de dolg žvrgoli.

Pojd, lubček, sem doli,
de vidit se daš!
Kdo te uči pesme?
Tak lepo pet znaš!
Ne pusti se motit,
lub tiček moj ti!
Vsi tebe prav radi
poslušamo mi.

O kam je nek stekel?
Ne poje več tam!
Zdaj leta tam gori.
Pojd, pojdi dol k nam!
Zabstojn ah! Za zdaj je
veselje prešlo.
Je kdo ga rezžalil,
mu sturil hudo?

Gre sonce že doli
tak nizko nocoj?
Sej smo še veseli.
O sončik, postoj!
Zdaj lahko noč, bratci,
de b dobro vsi spal!
Se jutri spet bomo
igral in smejal!