Otrochja postela na kmetih

Otrochja postela na kmetih Jurij Japelj

objavljena v reviji SRP, številka 83/84

Spisano:	17. junij 2011
Izdano:	1784
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ta deveti mesic teche,

kar sim se ozhenil jest,

ena nova skrb me peche,

zhena hoche se razlest.

Ona je vzhe meni rekla,

de je babco chas najet,

de se bode skoraj ulegla,

zdaj bom mogel dnarce shtet.

Prvich morem jest kupiti

kurjih jajc pehare tri,

drugich morem jest dobiti

polhen kurnjek kokushi.

Tretich morem spech pustiti

narmajn pet al shest pogach,

tolkajn vina tud kupiti,

de bom kmalu en berach.

Kej so cule in plenice,

kej je zibel in povoj?

Kej so kape in tanchice,

kej je mir in pokoj moj?

Zhena zdaj le hujshi stoka

inu groznu v svitke gre,

baba jo na postli zhoka,

dekle sem ter kje lete.

Kumaj se bo ona udrla,

morem vzhe po botre tech,

baba bode zdajci cvrla,

prata se bo jela pech.

Kar bo meni she ostalu,

bo v botrinji gori shlu,

kaj se bo kaplanu dalu,

kaj she tudi mezhnarju?

Nekaj bodo botre spile,

kadar k zheni pridejo,

nekaj bodo dekle zlile,

kadar piskre ubijejo.

Kej je to, kar bo potreba

noter v kopel babci dat?

Kej je to, kar ni potreba

in se vender more dat?

Zdaj se eden tukaj zgledaj,

kaku enmu mozhu gre,

che se zhenska kroshna spredaj

enkrat naglu dol podre.