Otvoritev Aljaževega doma v Vratih

Otvoritev Aljaževega doma v Vratih
Izdano: Planinski vestnik avgust 1904, leto 10, štev. 8, str. 135-140;
Viri: dLib 8; ali [1]
Dovoljenje: Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Od Mojstrane se razteza v južnozapadni smeri svetovno-znana alpska dolina »Vrata« prav v osrčje Triglavskega podgorja. Ob koncu doline preneha temno gozdovje, ki krasi dolino v nje spodnjem delu, in tukaj, 1000 m nad morsko gladino, se razprostira prijazna ravan, kjer stoji Aljažev dom. Na vzhodni, južni in zapadni strani se vzpenjajo proti nebu gorski orjaki Cmir, Triglav, Stenar, Križ, Rogica in Škrlatica (Suhi plaz). Njih sive, razorane, docela navpične stene so preprežene le tu in tam z zelenim ruševjem; globoki jarki, ki drže od vrhov v dolino, so pokriti s srebrno-belimi snegovi; nad silno, črez 1000 m visoko, navpično steno Triglava pa se razteza veliko snežišče, iznad katerega se povzpenja mogočni vrh še za 300 m v visočino. Veliko Triglavsko snežišče prehaja v spodnjem delu v ledenik, ki ga dobro spoznamo po svetlozelenkasti barvi. Pogled na ta divni gorski obok očara vsakega gledalca. Ako pa se ozremo nazaj proti severu, pregledamo spodnji, gozdnati del doline, v ozadju pa opazimo vrhove Karavank, prijazno Rožico in Babo. Lepšega gorskega kota ni v naših krajih. Srečna je bila torej misel, postaviti tukaj večjo planinsko stavbo, srečno pa je tudi oživotvoril to srečno misel društveni odbornik, inženir in profesor g. Jaroslav Foerster, kajti po njegovem izvrstnem načrtu in pod njegovim neumornim nadzorstvom se je vzgradil — Aljažev dom.

Dne 7. avgusta je otvorilo Slovensko planinsko društvo krasni novi dom in pri tem priredilo pravo planinsko slavnost. Že v soboto se je pričelo živahno vrvenje v Vratih. Delavci so dogotavljali svoje delo, dame, odborniki in drugi planinci so prirejali prostore za slavnost, zbirali pa so se že tudi izletniki, ki so hoteli prenočiti v Aljaževem domu. Po pohlevnem dežju se je napravil najkrasnejši večer in izletnikom se je nudil najlepši pogled po bajnem Zlatorogovem svetu. Ni se čuditi, da je šumno življenje ponehalo šele ob poznem večeru.

Zjutraj so prihajali planinci in izletniki od vseh strani, mnogo jih je prišlo s Kredarice in iz Trente, večina pa jih je došla od Mojstrane. Prostori v Aljaževem domu so se takoj napolnili in kmalu se je kar trlo ljudstva po trati okoli Aljaževega doma. Ko se je pričela slavnost, je bilo zbranih nad 600 udeležnikov.

Vsi so občudovali novo stavbo, pri tem pa se tudi razgledovali po krasni okolici. Z jasnega neba je solnce sicer »gorko« sijalo, toda v svežem planinskem zraku in ob lahnem vetriču se ni dosti čutila vročina. Vrhutega je bilo za hladila izdatno preskrbljeno.

Požrtvovalne dame, gospe dr. Kušarjeva, Mikuševa in dr. Tominšekova ter gospica Orožnova so pripravljale in delile čaj, kavo, guljaš itd. ter pomagale pri postrežbi oskrbnici g. Eli Hočevarjevi; gospodični Minka Ogorelčeva in Pavla Tominšekova sta prodajali razglednice in smodke, več gospodov je moralo kuhati guljaš in peči teletino na ražnju, odborniki pa so točili vino in pivo. »Planinski Janez« (g. Hieng) je prodajal šunko in sploh jako vztrajno pomagal.

Že dopoldne se je razvila prava planinska veselica, ki je trajala do večera.

Na postaji na Dovjem je ob prihodu prvega jutranjega vlaka sprejel došle planince občinski odbor, na čelu mu g. župan, ki je s prisrčnimi besedami pozdravil Slovensko planinsko društvo, čestitajoč mu na dogotovitvi Aljaževega doma. Zahvalil se mu je odbornik g. prof. Macher. Tudi veselice v Vratih se je udeležil župan ter več občinskih odbornikov.

Ob pol dvanajstih je katehet in društveni odbornik g. Ivan Mlakar iz Ljubljane na trati pred Aljaževim domom služil sv. mašo. Ko so potem odpeli pevci veličastno pesem »Lepa naša domovina«, je otvoril načelnik Slovenskega planinskega društva, gospod prof. Fran Orožen, novo stavbo. V svojem govoru je opisal znamenitost kraja in povedal, kako se je omilila ta dolina priznanim poznavalcem prirodnih krasot, kakor n. pr. grofu Hohenwarthu, ki je mnogokrat obiskal Vrata in zadnjikrat kratko pred svojo smrtjo (1. 1837.); omenil je, da je saksonski kralj Friderik Avgust nekaj let pozneje prišel v Vrata in se izrazil, kakor poroča znani botanik Henrik Freyer, da je mnogo potoval po svetu, da pa vendar nikjer še ni našel tako divnega kraja, kakor so Vrata, ter da je nato narisal panoramo proti Triglavu. Naznanil je, da se bode imenovala nova stavba »Aljažev dom«, ker je postavljena v čast župniku Jakobu Aljažu radi velikih zaslug, ki si jih je pridobil za razvoj Slovenskega planinskega društva. Dalje je g. govornik pozdravil došle Čehe, zlasti odbor Češke podružnice, na čelu mu gospoda prof.dr.Chodounskega; pozdravil je zastopnika mesta ljubljanskega, gospoda podžupana dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega, ter zastopstva podružnic. Končno je izjavil, da se društvo hvaležno spominja vseh činiteljev, ki so delovali za novo stavbo, in osobito vrlih ljubljanskih dam, ki so prispele darov za notranjo opravo Aljaževega doma.

Pri obedu je vrsto govorov začel gosp. dr. Fr. Tominšek kot društveni podpredsednik. Poudarjal je, da je sedaj otvorjeni Aljažev dom največja in najlepša stavba Slovenskega planinskega društva in sploh najlepša planinska stavba v slovenskih pokrajinah, stavba, ki bode služila ne samo turistom kot zavetišče, nego tudi kot letovišče; izrazil je nado, da bode mnogo slovanskih gostov prihajalo v Aljažev dom in si tam v svežem planinskem podnebju okrepilo zdravje ter se odpočilo in razvedrilo, pohajaje po prekrasni planinski okolici. Novi dom naj bode leta in leta v prospeh in ponos ne samo Slovenskemu planinskemu društvu, nego sploh slovenskemu narodu! Naglašal je, da je ob tej slovesni priliki prva dolžnost osrednjega odbora, zahvalo izreči vsemu slovenskemu občinstvu za podporo in naklonjenost, ki jo društvu povsod izkazuje in jo je izkazalo tudi ob tej slavnosti po mnogobrojni udeležbi; zagotavljal je, da deluje Slovensko planinsko društvo vedno le s tem namenom, da koristi slovenskemu ljudstvu, in da društvo ne pozna nikakršne razlike med posameznimi sloji in stanovi ali strankami; dalje se je zahvalil drugim slovanskim narodnostim, osobito bratom Čehom, ki prihajajo vsako leto v tolikem številu v naše planinske kraje in nas podpirajo in izpodbujajo v našem delovanju. Končno je izrekel prisrčno zahvalo vrlim podružnicam, ki vestno podpirajo v svojih okrajih delo osrednjega društva; posebej je poleg Češke podružnice omenil podružnice za Kranjskogorski okraj in Kamniške podružnice, ki baš letos stavita dve novi važni planinski koči, prva Kadilnikovo kočo na Golici, druga kočo na Kamniškem sedlu.

Gospod prof. dr. Chodounsky kot načelnik Češke podružnice je poudarjal, da so prišli Čehi k otvoritvi ne samo kot gostje, nego kot člani Slovenskega planinskega društva, torej kot interesenti, jn da se ravno tako kakor Slovenci veselijo našega napredka. Čuditi se je, kako je slovensko planinstvo v zadnjih desetih letih napredovalo, in čuditi se je naši energiji. Govornik je naglašal potrebo, da se radi boljše organizacije ustanovi zveza slovanskih avstrijskih planinskih društev, ki naj bi vodila in nadzorovala delovanje posameznih društev. Dalje je opozarjal, da nimamo še urejenega slovenskega vodništva in da se mora čim preje poskrbeti za slovenske vodnike. Končno je napil prospehu Slovenskega planinskega društva.

Gospod dr. Janko Vilfan, načelnik Radovljiške podružnice, je napil župniku Aljažu in ga slavil kot tistega, ki je v prvi vrsti skrbel za to, da je Slovensko planinsko društvo razvilo svoje delovanje ob Triglavu in tako obvarovalo slovenski značaj tej najmogočnejši slovanski gori.

Gospod dr. Franta, odbornik Češke podružnice, je navajal, kako se je slovensko ljudstvo priljubilo Čehom. Čehi so spoznali, da smo jim Slovenci zvesti prijatelji, da čutimo z njimi; kakor ljubi mati najbolj tistega otroka, ki mora največ trpeti, tako obračajo Čehi svojo ljubezen izmed slovanskih narodov najbolj k Slovencem, ker smo ljubezni in podpore najbolj potrebni, saj imamo trpeti od dveh mogočnih sovražnikov; zato prihajajo Čehi tako radi vsako leto med nas in se povsod veselijo naših uspehov. Končno je nazdravil v imenu Čehov župniku Aljažu, ki ga častijo radi njegovih velikih zaslug za slovensko planinstvo.

Gospod župnik Jakob Aljaž je zahvalil Slovensko plan. društvo za laskavo priznanje, ki mu ga je izkazalo s tem, da se je nova stavba krstila Aljažev dom, ter je šaljivo odklonil veliko hvalo, boječ se prevzetnosti in napuha. Povedal je, kako so Čehi vzbudili pri nas zanimanje za turistiko, in poudarjal, da so nam ne samo voditelji, nego pravi prijatelji. Nazdravil je gospodom prof. dr. Chodounskemu, dr. Franti, Marešu in dr. Prachenskemu ter mlademu češkemu naraščaju.

Gospod notar Emil Orožen, načelnik Kamniške podružnice, je napil krasni bodočnosti slovanske turistike, poudarjajoč, da so v prejšnjih časih samo tujci delovali po naših pokrajinah, da pa so Slovani, v prvi vrsti Čehi, pa tudi Poljaki, Hrvatje, Rusi in končno Slovenci še za časa spoznali važnost turistike.

Gospod Janko Majdič, načelnik Kranjske podružnice, je nazdravil osrednjemu društvu, češ, da bi podružnice ne mogle uspešno delovati, ako ne bi bilo krepko in trdno osrednje društvo; ker pa je bilo deblo zdravo, je pognalo krepke veje in rodilo sad. Spominjal se je pogovora odločilnih pristašev Nemškega plan. društva ob ustanovitvi Slovenskega planinskega društva; bahali so se: Kaj bodo opravili ti ljudje, kaj opravi ta peščica, ti ne bodo nič škodovali — in sedaj je postalo Slovensko planinsko društvo krepek steber slovenstva.

Gospod Emil Guštin, načelnik podružnice za Kranjskogorski okraj, je slavil nestorja slovenskih planincev, Frana Kadilnika, po katerem se bode imenovala koča na Golici, ki se tudi v kratkem času otvori, ter izrazil željo, da bi se videli tudi pri tej otvoritvi in #da bomo imeli med sabo tudi gospoda Kadilnika.

Gospod župnik I. Ši11er iz Žižkova se je zahvalil za sprejem, ki ga je društvo priredilo Čehom. Z navdušenimi besedami je napil slovanski bodočnosti, poudarjajoč potrebo sloge med Čehi in Slovenci.

Gospod dr. Rybar, načelnik Tržaške podružnice, je poudarjal, da obiskuje slovenske planinske koče mnogo več Čehov nego Slovencev, ter izrazil nado, da nas bodo podpirali tudi nadalje. Opozarjal je, da je češki živelj mnogo pripomogel v preporod slovenskega naroda, ki se je v prejšnjih letih le malo zavedal svoje narodnosti. Spominjal se je pri tem posebno odločnih čeških dam, ki povsod le slovensko ali češko govorijo in ki zahtevajo povsod slovenskih napisov, slovenske postrežbe; to imponuje, ako elegantne dame s ponosom poudarjajo slovansko narodnost; s takim nastopom so češke dame že mnogo koristile. Končno je napil junaškemu češkemu ženstvu.

Vsi govori so se z navdušenjem odobravali.

Med obedom pa je vladalo šumno veselje okoli Aljaževega doma, pesem je sledila pesmi in vmes je pela harmonika.

Ob štirih popoldne so se jeli izletniki razhajati, nekaj pa jih je prenočilo v Aljaževem domu.

Splošno se je priznalo, da je bila otvoritev Aljaževega doma prelepa narodna slavnost, na katero je Slovensko planinsko društvo lahko ponosno.

Da pa je slavnost tako lepo in znamenito uspela, za to zahvaljuje društveni odbor najiskreneje zlasti gospe: Marijo dr. Kušarjevo, Elizo Mikuševo in Berto dr. Tominšekovo, potem gospodične: Orožnovo, Pavlo dr. Tominšekovo in

Minko Ogorelčevo ter vse gospode, ki so se kakorkoli potrudili ob tej priliki. Prisrčno zahvalo izreka tudi slavnemu županstvu in vsem vrlim občanom za prelepi sprejem na Dovjem in v Mojstrani, kjer so trobojnice in ličen slavolok pozdravljali izletnike. Pozabiti tudi ne smemo dovškega pevskega zbora, ki je ubrano pel pri sv. maši, in zbora, ki je s svojimi umetnimi spevi poveličeval vso slavnost — hvala jima iskrena! Došli so nastopni pozdravi:

   K otvoritvi Aljaževega doma srčno čestita in zbrane izletnike iskreno 
 pozdravlja                                         Savinska podružnica.
   Zbranim planincem pri otvoritvi nove planinske koče pošilja planinski 
 pozdrav,	                                   Ajdovsko-Vipavska podružnica.
   V imenu češke kolonije pri Štularju na Jezerskem želiva k današnji slavnosti 
   mnogo sreče. Naj bo Aljažev dom močna trdnjava slovenska in 
obenem neraztržna vez vsega Slovanstva.	        St'astny in Hrazanek.
   K otvoritvi Aljaževega doma kliče krepko: na zdar!	    Balzer.
   Iz Bremna: Povodom otvoritve Aljaževega doma kliče slavnemu društvu 
 in vrlim planincem: živeli! Le tako naprej po začrtani poti do zmagonosnih 
 ciljev!	                                                   Dr. Kozina.
   Planinske pozdrave izpod Sonnblicka planincem v Vratih. Živel Aljaž!
                                                             Dr. Oblak.