Otvoritev na Grmadi (900 m)
| Otvoritev zavetišča na Grmadi (900 m) |
| |||||||||||||
Na Grmadi, priljubljenem cilju izletov v Ljubljansko okolico, je zgradil osrednji odbor Slov. plan. društva prav na vrhu majhno zavetišče in ga izročil v nedeljo, dne 26. oktobra, javnosti.
Stavba je le majhna, vendar pa je pomembna, kajti ne bo le glasila, da si je ohranilo Slov. plan. društvo posest v Polhograjskih hribih, ampak bo tudi služila kot vzgojiteljica naraščaja turistov. Grmada je pač najzanimivejši hrib v Ljubljanski okolici, ker kaže že v mali svoji, lahko dostopni višini planinski značaj in drzne formacije, da se vsakomur omili in da ostane vsekdar vabljiva, najsi jo obiščeš še tolikokrat; Grmada ima pač svojo lastno flzionomijo in to jo dela vedno zanimivo.
In ko diči sedaj nje vrh še prijazno zavetišče, ni dvoma, da postane še popularnejša, uspeh pa bo, da vzklije ljubezen do hribov v čim širjih krogih, saj je le predobro znano, s kakšno močjo da objame in prešine planinstvo vsakogar, kdor je že okusil čarobni njegov sad.
Zavetišče je postavil posestnik in tesar Janez Dobnikar iz Topola-Sv. Katarine. Dolgo je 4 m, široko 2 m ter je odprto na južnozapadno stran, od koder pozdravlja turiste širna panorama Triglavskega pogorja. Miza in klopi so oprava prijazne stavbe.
V dan 26. oktobra se je zbralo ob zavetišču do 70 oseb, dasi ni obetalo vreme ugodnega dne. Društveni načelnik gosp. prof. Orožen je izročil zavetišče v imenu osrednjega odbora javnosti. Omenjal je pomen, ki ga je imela Grmada v domači zgodovini, saj kaže že ime, da so na njej plapolale grmade, vžgane v tužnih časih, ko je trebalo obrambe proti bližajočim se krutim Turkom. Omenil je tudi, da je dobila Grmada spričo svoje markantne, nos in čeljust izražajoče oblike v dobi francoske vlade francoski priimek „Nos kralja Ljudevika XIV.". V naslednjem govora je poudarjal gosp. dr. Tominšek narodnostni pomen, ki ga je pripisovati novi stavbi, in je nazdravil ljudstvu, ki je dospelo k slavju. Ni manjkalo niti fotografa; potrudil se je na vrh Grmade z aparatom gosp. A. Gregorec, da je povzel ne le kočo, marveč tudi vso družbo v trajen spomin na lepi, veseli sestanek v poznem jesenskem času.
Najboljše volje seje razšla družba večinoma preko Sv. Katarine črez Babni dol, deloma tja proti Polhovemu Gradcu.
Omenimo naj končno še, da je zgradilo društvo na vrhu Grmade novo, dobro urejeno stezo, ki olajša in omogoči pristop preko skalnatega ozemlja tudi onim, ki niso prav nič izurjeni.