Paški grad

← Negojniški ali Tirski grad

Paški grad Gradovi in graščine v narodnem izročilu I Janko Orožen

Frauenburg - Tabor →

Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

1. Podzemeljski prostor na Paškem gradu

Na majhnem Paškem gradu se je nahajal velik podzemeljski prostor. V ta prostor so metali onečaščena dekleta gostje, ki se jih je mnogo nabralo na gradu, kadar so grofje priredili lov.

Ta prostor je bil v resnici nekaka klet; pred nekaterimi desetletji se je še dobro videl.

2. Brezbožni graščak

Na Paškem gradu je gospodoval nekoč zelo brezbožen graščak ;.

Bil je praznik vseh svetnikov in graščakovu družina je molila za duše v vicah. Med molitvijo je stopil v sobo graščak in vprašal: »Ali boste že nehali moliti?« Hlapec mu je odgovoril: »Moramo moliti, ker gredo danes duše iz vic.« »Kam gredo, ali na malo potrebo?« je bil odgovor brezbožnega graščaka.

Po končani molitvi so šli hlapci in dekle spat. Ni še bila ura enajst, ko je graščak ves prestrašen klical svojo družino: »Vstanite! Molite!« Vsi so ga osuplo vpraševali, kaj mu je. Gospod jim je odgovarjal, da mu nekaj v njegovi sobi ne da miru, vse pohištvo da mu hoče prevrniti. Hlapci in dekle so uganili, kaj je to.

Po končani molitvi jim je dal graščak postreči z najboljšim vinom in mesom. Veselili so se do jutra. Graščak pa se ni več norčeval iz svetih reči.

3. Zadnji graščak na Paškem gradu

Zadnji graščak Paškega gradu se je imenoval Modroshajn. Bil je čokate postave, lokav, nasilen in skop. Nekoč je prišla v grad uboga ženica prosit miloščine. Nikjer ni opazila žive duše, kajti Modroshajn radi skoposti ni maral imeti mnogo služabnikov. Stopajoč po mračnem hodniku, je izza nekih vrat zaslišala čudno mrmranje in žvenkljanje denarja.

Tu je vstopila in v poltemi opazila človeka, ki je iz železne skrinje s polnimi rokami grabil cekine ter jih de val na mizo. Ženica je osupnila, kajti svoj živ dan še ni videla toliko denarja. Vendar se je ojunačila in prosila za miloščino. Gospodar se je zadri nad njo in ko ga je še prosila, je poklical hlapca ter mu ukazal, naj jo zapre v temnico. Ko so se zapirala vrata ječe, je žena izrekla strašno kletev. Gospodar je tedaj nenadoma izginil, tako da ga nihče ni videl. Denar se je pa raznesel po vseh kotih.

Poslej v gradu nihče ni več prebival. Danes pričajo o njem samo pošastne razvaline, okrog katerih v tihih nočeh tuli veter in pripogiba vrhove visokih smrek.