Palčič
| Palčič |
Ljudska pravljica
| |||||||||||
Pri neki hiši so živeli tata, mama in njihov pobič, ki mu je bilo ime Palčič. Bil je tako majhen, da se je lahko stisnil skozi ključavnico. Bil je priden in dober in tata in mama sta ga imela zelo rada.
Nekega dne so prišli v tisto vas trije tatje. Videli so pobiča, ki je bil tako majhen, in ga ukradli. Ko je prišla noč, so ti trije tatje šli pred klet nekega velikega kmeta in so dejali Palčiču:
- Pojdi skozi ključavnico v klet in nam podaj skozi okno klobase, salame, sir, vino in vse, kar je tam notri.
Ko je bil Palčič v kleti, so mu dejali:
- Hitro, hitro odpri okno in daj nam ven vse, kar vidiš!
Palčič, ki je bil brihten, je začel vpiti:
- Črno, belo, dobro je! Črno, belo, dobro je.
- Nehaj, no, vpiti in pokušati vino! Gospodarje boš zbudil! so mu govorili tatovi.
Palčič pa je kar vpil, dokler se niso zbudili gospodarji. Ko so tatovi slišali ropot po sobah, so hitro zbežali z dvorišča dol po vasi. Gospodar in gospodinja sta šla v klet in dobila Palčiča, ki se je smejal na sodu. Palčič jim je povedal, kaj se je bilo zgodilo, in gospodarji tiste hiše so ga hoteli za hlapca.
Neke noči je bilo Palčiču mraz, in da bi se ogrel, je šel spat v otrobe. Zjutraj je šla dekla v hlev odpravit živino. Potem je zamešala otrobe z vodo in jih dala kravi. Ni vedela, da je med otrobi Palčič. Tako se je Palčič znašel v kravjem želodcu. Potem je šla dekla po škafec, se usedla pod kravo in začela molsti. Ko je začela molsti, je Palčič začel peti:
- Cuzi muzi, bavha bav; cuzi muzi, bavha bav! Dekla je od strahu prevrnila stolček, razlila vse mleko in stekla iz hleva. Tekla je h gospodinji in ji je dejala:
- Tista krava je uročena, v nji je nekaj, kar govori!
Gospodinja je šla v hlev in je čula tisti čuden glas. Hitro je šla k možu in domenila sta se, da kravo zakoljejo.
Potem je poslala gospodinja deklo k potoku čreva prat. Ko je začela dekla rezati čreva, je Palčič začel vpiti:
- Dekla, nikar me ne ubij, dekla, nikar me ne ubij!
Dekla se je ustrašila, spustila nož in čreva in zbežala.
Takrat je šel tam mimo volk. Videl je čreva in jih pojedel. Potem je šel po potoku gor in se sam pri sebi menil, da gre jest ovce. Palčič, ki je bil v njem, je začel vpiti:
- Kozarji, ovčarji, volk gre! Kozarji, ovčarji, volk gre!
Volk se je od strahu usral in iz dreka je ves umazan prišel Palčič. Ovčarji in kozarji, ki so pasli tam blizu, so zgrabili svoje palice in volka zalovili. Potem so pobrali Palčiča in ga umili v potoku. Lepo so ga oblekli in ga obdarovali z mlekom, skuto in vsem, kar so imeli.
Palčič se jim je lepo zahvalil in šel domov. Tata in mama sta bila vsa vesela, ko sta ga videla zdravega. Mama je pripravila dobro večerjo in tudi mene so poklicali k mizi. Jedli so vse mogoče stvari, meni pa so dali košaro vina, naprstnik kruha in brco v rit, in ta me je sem prinesla tole pravco pravit.