Palatin

Palatin Roma Silvin Sardenko

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.
KADAR DREMLJE v tihi noči
orlov holmec – Palatin
vlačijo se dolge sence
mimo nemih razvalin.
Kakor da bi zli duhovi
vračali se iz grobov
v davno mesto veličastva
slavnih kraljev in bogov.
Vsako steno še poznajo,
mozaik in marmor vsak.
Ali vse je razdejano,
le »Nimpheum« še je tak.
Žrtvenih je ves okrušen,
beli vrč na pol razbit;
včasih zrl je kri škrlatno,
danes čisti rosni svit.
Venerini so domovi
kakor groblja smrtnih glav;
cvet noben jim noče cvesti
in dehteti jim vonjav.

II.
KJER LOKAVA Agripina
zastrupljeni sladki med
Klavdiju je v čašo vlila –
ondi raste trnjev cvet.
Kjer Apolo – pevec rajal
v krogu Muz je divni raj,
slavčeva se pesem včasih
oglasu ko skrit smehljaj.
In sanjave dolge sence
žalostno se vijejo,
kakor megle v breznu črnem
v grob se zopet skrijejo.

III.
Na razglednem tam obronku
stal je Klavdij Klavdijan,
zadnji pesnik, ki je venec
lavorov mu vil Rimljan.
Tam je gledal in opeval
slavolokov veličast,
vrat in soh, ki jim v oblake
segala je zlata rast.
Ena sama še se dviga
izza mrtvih razvalin:
majhna hiša z majhnim vrtom –
živ spomin na Palatin.