Gredo. Črne so široke ceste sklonjenih glav,
ki valove v klecajočem tempu prečudne muzike
otroških glasov,
spremljanih s kletvami in pijanimi kriki,
mimo visokega prestola, sredi nekje na zemlji.
Iz krvi in mozga teh sklonjenih glav je zgrajen ta prestol,
sredi nekje na zemlji — na njem pa sedi pošast,
ogromna in silna — iz zlata in srebra.
Sklonjene glave valove mimo prestola — in glej:
kri in mozeg polagajo v naročje pošasti,
ki jim meče drobtine srebra in zlata v odprte dlani.
Od prestola gredo. Črne so ceste še bolj sklonjenih glav — in glej:
ob cesti omahujejo umirajoče lise, ki so zadnjo kapljo
krvi in mozga položile pred grozovito pošast.
Sklonjene glave valove v klecajočem tempu
prečudne muzike otroških glasov,
spremljanih s kletvami, s pijanimi kriki
in preklinjajočimi stoki umirajočih lis.
(Iz zbirke Trbovlje)
