Pastir Groga
← Navsezgodaj | Pastir Groga Vida Jeraj |
Rojstvo → |
|
V senu je zasmrčal Groga,
v rožnati poljani,
on se ne boji nikoga,
kaj je videl? - Ugani!
Noč je kakor v kozjem rogu,
pa se ogenj ukreše,
bliska se, na metli v krogu
coprnica pleše.
Nos visi ji tja v podpasje,
škrbast zob se maje,
bradavica gosta las je...
»Coprnica, kaj je?«
Zagrmi mu glas po hosti:
»Jaz pastir sem Groga;
dosti mi je te norosti,
mar me strah je koga?«
Metla švigne v zrak, izgine.
Jutro naokoli,
pozlačene so planine.
Groga vriska, moli.