Pegaz je iz hlapov

← Julijci

Pegaz je iz hlapov Morje Tomaž Šalamun

Razsušil je, razsušil je →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V moki je moja mitra. V pelerini,

raztrgani na kose in razsejani po puščavi.

Košček tukaj, košček čez dva kilometra,

po kakšnih sedemnajstih, osemnajstih

vijugah, ko sem že odsedel na klopcah,

boah-ki-so-pogoltnile-slone, ležalnikih.

Pesek se zatika. Hrope, če je len, hropi.

Bo kokoš zlezla čisto postrani s svojim

grlom? Kokoši so na dvorišču. Planejo za

koruznim zrnom. Če ga zgrešijo, zabremzajo.

Ampak teža, kri, mast in kosti niso

tako čvrste kot jaguarji. Ki ležijo vedno

pod palmo, nategujejo štrike in z baterijo

vedno presvetlijo kompleten štedilnik.

Skrbni so za tako kraljevsko žival, dosti

bolj odvisni od jate ptičev, kot se na

splošno misli. Tretji kos pelerine in jih

bom začel zbirati. Navlekel si jih bom kot

cigani gume, ki jih v predmestjih kopičijo,

včasih odprodajo za otroška igrišča, ampak

v glavnem zažgejo. Veter ne gane barake.

Stolp se razdiši. In v močvirju in med

močvirjem, Camargue, trs diši po dimu.