Pehtra - Kvatrna baba

Pehtra gre Pehtra - Kvatrna baba
(Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom)
Jakob Kelemina
Zmij ali Škopnjak
Dovoljenje: Delo je avtorsko zaščiteno. Brez ustreznega dovoljenja ga ne prenašajte v Wikivir!
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V Rožaku se prikazuje Pehtra pod imenom Kvatrna baba. Kot taka pazi posebno, da se delo ob kvartah pravočasno ustavi. Posebno je pa treba častiti kvatrni petek, in sicer s tem, da se z delom prej neha nego po navadi. Med kvatrnimi dnevi pa ima zimski kvatrni teden radi bližine božičnih praznikov posebno prednost. V Bistrici, nedaleč od Št. Jakoba, je hotela nekoč kmetica na kvatrni petek pozimi spariti večjo množico štren in jih oprati. Niti pomislila ni na svetost tega dne. »Pa če treba do polnoči delati, danes mora biti gotovo!« Tedaj pa pride neka ženska v hišo in se ji ponudi za pomoč. Komaj se lotita dela, je šlo dvakrat tako hitro izpod rok. Nato je tujka zahtevala žehtar, da bi v njem enkrat poparila povesmo. Ker pa kmetica ni imela nobenega, je odhitela k sosedi, da bi jo poprosila za posodo. Pove ji, kakega gosta ima v hiši, soseda pa jo spomni: »Kaj ne veš, da je nocoj kvatrni petek pred božičem?« Posvari jo naj se varuje pred ženo, ki gotovo ni nihče drug kot »Kvatrnica«, in nazadnje premore, da se kmetica ni vrnila domov, temveč je ostala pri njej. – Šlo je proti polnoči, ko nekdo potrka na okno – bila je Kvatrnica, ki zakliče: »Zahvali Boga, da se nisi vrnila domov. si pozabila, da so nocoj zimske kvarte? Da si prišla domov, obarila bi povesmo, pa še tebe povrh.«