Perve očitne porotne sodbe v Celju
| Perve očitne porotne sodbe v Celju anonimno |
| |||||||||||||
1 Vitez g. Acula, porote predsednik, je v nemškim pa tudi v slovenskim jeziku pričijoče z naslednjimi krepkimi besedami nagovoril:
„Danes je perva glavna obravnava pred porotno sodníjo, in meni porote predsedniku se potrebno zdi, temu opravilu ene besede naprej poslati. Kar so naš presvitli cesar Franc Jožef I. v deržavnim zakonu od 4. sušca pretečeniga léta izgovorili, namreč varstvo pravične svobodnosti po postavah, ustno in očitno zaslišanje v zatožnih pravdah, se je danes vresničilo. 1. maliga serpana t. l. se je nova postava zastran kazenskih opravil začela; obdolžen in od njega dopernešeno hudodelstvo drugim ljudém ne bo več neznano; nobene skerbí nima več obdolženi imeti, da sodniki ne bodo zaslišali dokazov, kteri morebiti za njegovo nedolžnost govoré; od zdaj za naprej bodo soderžavljani obdolženca vidili, slišali, od njega dopernešeno hudodelstvo popolnama spoznali, dokaze, kteri za njega alj zoper njega govorijo, pretresli in po sodnikih iz njih srede izvoljenih, – to je po gospodih porotnikih – krivnost alj nedolžnost njegovo spoznali.“
„Vi, gospodi porotniki! ste tajisti, v ktere so naš presvitli cesar to zaupanje postavili, da bote čez svojiga bližnjiga, to je obdolženca, sodili, in vi bote – jaz sim prepričan – to zaupanje tudi vedili dopolniti. Zavolj tega vas prosim: ne dajte se pri svoji razsodbi po nič drugim voditi, kakor po svoji vesti in znotranjim prepričanju; ne poslušajte praznih dokazov, ne dajte se zapeljati po sovražnosti, dvoúmnosti alj negodni milosti, in imejte vedno pred očmí, da je deržavi ravno tako ležeče, da se krivični obsodi, kakor da se nedolžni osvobodi.“
„Vi, gospod deržavni pravdnik! kakor v nar vikšim iménu za varha postav postavljeni uradnik, in vi, gospod zagovornik! kterimu je lepa dolžnost naložena, nedolžnost obdolženiga varovati, sklenita se obadva z menoj, da bomo zamogli gospodam porotnikam živo in pravično podobo od tega dati, zastran česar imajo zatoženca soditi, in jih tako v stan postaviti, da bodo to spolniti zamogli, kar so naš presvitli cesar pri vpeljanju porotne sodnije pred očmí imeli.“
„Zdaj pa še vse tiste, kteri so se k današnjimu opravilu, kakor poslušavci snidili, za spodobno in mirno zaderžanje prosim. In tako naj se začnè današnja obravnava.“
Bila sta potem še dva nagovora, eden od c. k. občniga deržavniga pooblastenca iz Gradca samo v nemškim, in drugi od deržavniga pravdnika v Celji v nemškim in slovenskim jeziku.
Dvorana je bila polna ljudstva, pa vse je bilo mirno in pazljivo; zakaj slišali so se mili domorodni glasí, ktere je ljudstvo razumélo in si k sercu vzelo.
Potem so je začela obravnava.
Gospod predsednik, 4 sodniki in en zapisovavec so sedeli pri veliki zeleni mizi; na desni pri majhni mizi je sedel deržavni pravdnik Dr. Mullaj, na levi zagovornik Dr. Matija Foregger; spredej je na štirih klopéh sedelo 12 porotnikov in dva namestnika; na posebni nizki klopici je sedela zatožena mlada dekla, Urša Janšič z iménam, 24 lét stara, iz Ptujiga na Štajarskim domá; obdolžena je bila, de je svojiga otroka pri porodu umorila. Ona je to stanovitno tajila; in tudi zvedenci2 in priče, ki so se zaslišali bili, te rečí niso mogli tako dokazati, da bi se bili porotniki prepričali, da je zatožena tega hudodelstva kriva. Vse je tako kazalo, da so porotniki izreči morali, da Urša Janšič obdolženiga hudodelstva ni kriva, ampak da je kriva pregreška, ker svojiga poroda ni na znanje dala. Zagovornik jo je dobro zagovarjal. Sodniki so jo potem po razsodbi porotnikov in na podlagi postave na 3 mesce v ojstro ječo obsodili.
Terpela je ta obravnava pol drugi dan, in scer pervi dan od 9tih do pol treh, in od pol petih do pol enajstih po noči; drugi dan pa od 9tih do ene popoldne. Obravnava je bila večidel v slovenskim jeziku. –
13. t. m. je bila druga obravnava. Na klopi zatožencov je sedela zopet ženska, že bolj postarna, tudi obdolžena, da je svojiga otroka umorila pri porodu; ime ji je bilo Maria Sluga. Pa kmalo se je vidilo po zvedencih in pričah, da ona ni otroka umorila, ampak da je otrok nar berž že mertev na svet prišel, alj precej po porodu umerl, brez da bi mu bila mati kaj hudiga storila, alj potrebne pomoči pri porodu odvzela. Porotniki, to prevdarši, so jo le pregreška krivo razsodili, da ni poroda na znanje dala. – Obsojena je bila tudi na 2 mesca v ojstro ječo.
16. t. m. srno imeli ubijavca na klopi, z imenam Matija Veršič. On je eniga hlapca vstrelil, ki mu je bil zavolj nekih čevljev ponoči nadlegoval. Veršič je namreč kmet iz Lutenberga, in je nekimu hlapcu dvoje čevljev za tri gold. prodal bil, ker mu jih pa hlapec ni mogel plačati, mu jih je nazaj vzel. Hlapec je prisel večkrat čevlje terjat, in zadnokrat ponoči ob desetih je okolj hiše razsajal in rogovilil; Veršiča na to jeza popade, zgrabi pušo, vún iz hiše letí, in po hlapcu sterlí; noč je bila tamna, pa ga vendar do smerti zadene. 21 prič se je že včeraj zaslišalo, ktere niso ravno zoper zatoženca govorile, pa ga tudi ne zagovarjale. Obravnava se bo še le jutro dokončala.
Desiravno smo se že te dni prepričali, da g. predsedniku Aculatu slovenski jezik gladko teče, smo se včeraj zares s serčnim veseljem začudili, slišati, kako izurjen je častiti g. predsednik v našim jeziku sploh. Zatoženec in priče so bile iz Lutenberga, kjer se od našiga zlo različno slovensko govorí; pa to ni g. predsednika v ničemur motilo alj zaderževalo; vse je šlo čisto gladko.
Slava vitezu Ljudeviku Acula, ki je očitno dokazal, da se zamorejo sodíje tudi v slovenskim jeziku lepo obravnovati, in da naš domači jezik ni ravno na tisti nizki stopnji, na ktero ga nekteri neprijatli našiga naroda tako radi postavljajo, pa s tem le svojo lastno nemarnost in nevednost svetu dokazujejo.3
1) Kakor smo že davnej v »Novícah oznanili, so bile sodbe po prisežnih možeh že nekdaj pri naših sprednikih navadne. Tako sodbo so imenovali poroto, – prisežne možé pa z eno besedo porotce ali porotnike. Čeravno je beseda zarotim, zarotiti vsakimu Slovencu dobro znana, ste se s zgubljeno staro sodno šêgo tudi besedi porota in porotec zlo pozabile. Zdej ju moramo zopet vpeljati. Vred.
2) Zdravniki, ki so mertviga otroka pregledali. Vred.
3) Gospoda dopísnika prosimo, da bi nam še drugekrat dopisoval, ko se bojo kakošne take očitne obravnave pripetíle. Tudi iz druzih slovenskih krajev prosimo za enake naznanila, de se bo naše ljudstvo vedno bolj razjasnilo v novih vstavnih zadévah. Vred.