Pes, maček in miši
| 1. Pes, maček in miši (Objavljene nezbrane pesmi I) Ivan Cankar |
2. Sodba → |
| |||||||
<poem>
- Od človeka pes dobí,
- nekdaj spisano pravíco,
- da po kos mesá v mesnico
- vsak dan sme, dokler živí.
- Pes je bil zeló vesel;
- vendar to ga je skrbelo,
- kam bi drago pismo del,
- da bi skrito mir imelo.
- Stari znanec "muc" koraka
- po dvorišču mu naproti;
- pes prijazno ga počaka,
- z milo prošnjo se ga loti:
- "Muc vesel sem svoje sreče;
- ali pismo, glej, me peče,
- ki ga spraviti ne vém.
- Ti si dobro znan ljudém,
- shrambe, kote vse poznaš.
- Pismo, prosim te, mi spravi,
- da ne bo mi vedno v glavi;
- če bo treba, spet ga daš!"
- Maček je takój obljubil,
- da ne bo pisanja zgubil;
- v hišo je potem odšel,
- pes je zopet mir imel.
- Človek se je kmalu skujal
- ni več psu mesá ponujal;
- vrata je pred njim zapiral,
- ga opravljal in obíral.
- Psu postalo je hudó;
- ide k mucu, dé takó:
- "Lačen pridem k tebi, glej;
- sreča o prihodu `zgíne,
- dobra misel kmalu míne.
- Kaj storiti je, povéj!
- Daj mi spravljeno pravíco,
- da ponesem jo v mesníco."
- Maček pravi: "Res, takó?
- Malo čakaj, grem po njó!"
- Hitro po lestváh odíde,
- spodaj čaka pes, da príde.
- Muc prikaže se, trepeče,
- psa s seboj na ízbo vleče,
- žalostno mu govorí:
- V tó-le skrinjo sem jo vtaknil;
- ali kdo jo je izmaknil,
- sam ne vem; pozvedaj ti!" —
- Kar škrabljanje se zaslíši;
- v témo smuknejo tri míši.
- Pes kričí: "Tatjè, za njimi!
- Skoči, maček, lóvi, prími!"
- Ali, ni jih bilo več.
- Pes od jeze ves besneč
- ljuto kar zažene krík:
- "Sem s pravíco, ti lažník!"
- Ta beseda muca ujeda,
- enkrat skrinjo še pregleda,
- mirno govorí potem:
- "Pismo so ti miši snedle,
- ki za vrednost niso vedle;
- toži jih zató ljudem!"
- Skrinjo hitro pes pokrije,
- se obrne in zavpíje:
- "Têbe bom sodniku tožil,
- da boš čudne pesmi krožil,
- ko zagledaš tretji zor."
- Obmolčí in gré na dvor."
- Tretji dan prisveti krásno.
- K mucu pride lačni pes;
- v radosti zavpíje glásno:
- "Maček, zdaj boš delal kes.
- V mesto te sodnija kliče;
- glédi, kje dobíš si priče
- in napravi se z menój!"
- V strahu šel je muc takój.
- Mérila molčé sta cesto
- in prišlà napósled v mesto.
- Tú se pravda je začela,
- dolga pravda. Mnoga leta
- je v prepirih se vrtela.
- Vendar sodba ne obeta,
- kar je upol dolgo vsak.
- Ko se blíža hládni mrak,
- že sedé sodniki zbrani
- tiho po dvorani.
- Vstane starec z brado sívo,
- sodbo govorí ganljívo,
- glasno, da vse ljudstvo sliši,
- kaj dobé pes, muc in miši:
- "Ker ni spravil pes pravíce,
- mačka pital je z lažmí,
- naj ne misli na mesníce;
- tam kosila ne dobí."
- Pes boléstno zaječí —
- sodba dalje govori:
- "Ker je maček psu obljubil,
- da ne bo pisanja `zgubil,
- in je vendar storil tó:
- Vzame se mu čast, poštenje,
- skrivno naj živí življenje:
- Pes preganja ga lahkó."
- Muc opupano zaječí —
- sodba dalje govorí:
- "Pismo so pojedle miši;
- naj bojé se ljudi v hiši,
- naj lovi jih vsaka stvar.
- Mačku damo njih življenje,
- ker je `zgubil čast, poštenje,
- za vse dni od danes v dar."
- Miši smrtno zaječé,
- iz dvorane se podé.
- Jeza vstane zdaj velika;
- cvili pes in maček síka.
- Gledata se prehudó —
- in še danes je takó.