Mračno, temnó je nad nami nebo:
težko je breme, mi hodimo sključeni,
naši obrazi so bledi, izmučeni,
trudno z nogami drsimo po tlaki.
Hitimo, bežimo, se smejemo, vpijemo,
božamo, laskamo,
ližemo, praskamo,
klanjamo, trkamo,
v blatu klečimo:
bogu Denarju, človeštva vladarju,
duše prodajamo,
z vinom opajamo
vest si, ki davno je več ne poznamo ...
Kaj nam ostalo je, kaj še imamo?
Rdeči potoki čez svet so se vlili,
rdeči potoki naš dom so pokrili,
rdeči potoki, nesreče preroki.
Reka Zlatá se za njimi je vdrla,
hiše, palače, koče in cerkve,
vse je podrla, vse razdejala ...
Zemlja v bolesti je zaječala;
nova od juga je pesem prišla:
tam se nabira morje Solzá ...
