Pesem
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Gruda 2/12 (1925), 387
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vsa vdana greš čez travnike v solncu zahajajočem,
že te pogledom mojim drevje gosto je skrilo.
Kaj v meni se je kot bolest prebudilo?
Ah, česa, česa le od tebe hočem?!

Kaj si mi vendar ti, da jutro blesteče,
kot bron zveneči popoldan, večerna daljina
in tihih sanj mesečina — — —
da vse mi o tebi šepeče?!

In ko pri tebi sem, kak vsa si vdana,
a vsaka kretnja te še bolj prikriva ...
V samoti spet me muči tajna večno živa:
čim bolj si blizu, bolj si mi neznana!