Pesem (9, Jarc)
Pesem (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Vsi zvoki sveta pojo o tem,
vse podobe pravljičijo žejnim očem,
daljno je, tajnovito ko sni
iz samotnih iskanj in palečih noči,
brezmejno kakor zvezdno nebo,
pesmi se zdi dosegljivo samó —
a je bloden privid. Neki večer
ugasne sinji daljinski nemir,
beseda zastane, pesem molči ...
Pa naj je migljaj le brezčasnosti.
V eno se dvoje življenj je prelilo,
misel, zavest je v val pretalilo.
O, najsvetejše ure vihar:
biti na žrtveniku požar.