Pesem iredentistov
(Primorske pesmi)
Igo Gruden
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Mi smo minerji! – zarili smo v rove
gnev in obup in vse misli gorjupe;
vse svoje sanje in nade in upe
skrili pred soncem smo v črne domove ...

Hčerke-minerke, minerje-sinove
vzeli s seboj smo, da rijejo z nami;
in kar od nas jih še pride za nami,
matere skrile v minerske so rove,
da zarodijo – kot gade – jih v jami,
hčerke-minerke, minerje-sinove.

Dol pod Dalmacijo, Istro, pod Krasom,
sončnimi Brdi, vipavsko dolino,
gozdom trnovskim in soško kotlino
pesem minerjev s proroškim gre glasom,
mrko naproti gre svóbodnim časom,
mrka prepreza že vso domovino ...

Čujte nas, bratje, o, dajte nam znak,
v Belgradu, Zagrebu, beli Ljubljani,
da od Dalmacije daleč gor v Brda
dvigne po rovih se narod teptani,
da se od isker bolesti in srda
ogenj razširi kot blisk na vse kraje.

Čujte nas, bratje, o, dajte nam znak,
v Zagrebu, Belgradu, beli Ljubljani –
in že pod Trstom in sončno Gorico,
Puljem in Reko in zadnjo vasico
svet se zaziblje, vse hkrati zamaje,
vse z dinamitom poženemo v zrak – – –

Ko se razvleče poslednji oblak,
zadnji v daljavi poleže se jek,
ne več minerji, zidarji svobodni,
bomo gradili na zemlji tej rodni,
v soncu svobode nov ustvarili vek ...