Pesem per hudim vremenu
Pesem per hudim vremenu Valentin Stanič |
|
<poem> Gospod grumi, netrepetam, Saj otrok njega sim! Boga za mojga varha 'mam, Ak' njega voljo strim.
On vid', de vupa v'-anj serce Ak' trese se nebo; Naj bliska ino treska le! Bog je; me strah ne bo.
On je moj Bog; naj le grumi, Zna v' zemljo tresk letet, Na tronu v' nebu Bog sedi, Podnožje mu je svet.
Svoj grum da blago in krepča, In nam rahlja zemljo, In stri de polni veselja Per žetvi ženci so.
Le grešnik, ktir Boga nezna, Bo per grumenju bled; Jest vem, de pride od Boga, Le h' pridu za ves svet.
Iz vupa polno vero vem, De Bog ljubezen je, V' oblake černe gledet' smem, Za strah neve serce.
Serce je mirno, ak' okrog Oblaki strašni so, Saj vozi nje naš ljubi Bog, Tud' mene varval bo!