Pesem za zapuščene
Pesem za zapuščene Josip Vandot |
|
Marjetica, ti dušica,
kaj bi na pragu plakala
in dneva s hrepenečimi
solzicami mi čakala!
Ej, dan odplaval je nocoj
z meglico rožno za goro ...,
pa za goro tvoj beli dan
sestrici rekel je tako:
— O vstajaj, noč, od mehkih tal
in krila žametna razpni
in tam po nebu kroginkrog
lučk zlatih tiho mi prižgi,
da dušica Marjetica
bo mislila sred grenkih sanj,
da z žarki se srebrnimi
k nji vrača spet odbegli dan! -
Marjetica, ti dušica,
zakrij obraz, zapri oči,
da zvezdic teh mamljivi svit
do srca ne pridiha ti! ...