Pet minut pri Szlavku
| Ata Žužamaža Pet minut pri Szlavku Rado Murnik |
| |||||||||||||
(Visokopolitičen intervju)
Szlavko pl. Czuvaj (med desetimi stražniki in dvanajstimi) Szlavko pl. Czuvaj (med desetimi stražniki in dvanajstimi orožniki): Servus, amice, izvolite sesti in takoj začeti!
Jaz: Magnifice, oziroma spectabilis domine, vi ste torej edini v Evropi, ki prenaša zastavo absolutizma. Čast, komur čast!
On: Marsikdo bi bil ponosen na to, jaz pa si ne domišljujem ničesar.
Jaz: Kdo bi si mislil, da, je prevzvišeni gospodin kraljevski komisar Szlavko pl. Czuvaj od Ivanske tako ponižen!
On: Poničnost je najboljša medicina, poje genialni Shakespeare, kerem alassan!
Sluga Janos, Szlavkov vunbacitelj, pri vratih: Redakter Alfa Betovic prosi najpohlevneje za nekaj sekund -
On: Naj se prikaže!
Jaz: Žal mi je, da moram že zdaj odtod. Billa mi je velika - On: O - le kar ostanite, dušica draga! Boste vsaj videli, kako pometa moja metla!
Urednik Alfa Betovič pridrsa po kolenih od vrat pred Szlavka.
On: Žurnalist je človek, ki je zgrešil svoj pravi poklic, je dejal grof Cavour.
Alfa Be.tovie: Milijonkrat pardon - ne grof Cavour, ampak Bismark.
On: Tako? Upornost ? Az ebadta! Čemu ste tukaj? Betovic: Naš list je obsojen na dve sto kron gJobe, ker je natisnil enkrat prevzvišeno ime Ceuvaj brez pike na črki »j«. Milost!
On: To me veseli. (Zažvižga.) Fi-i-it! Janos! Bacni tcgu redakterja proti Maksimiru!
Janos (ustreže Szlavku in se vrne): Žurnalist Gama Deltovie prosi -
On: Suni ga noter! (Meni:) Schon wieder so ein Federvieh! Časnikar Gama Deltovič prileti kakor žoga pred Szlavka, poklekne, pade na trebuh in se ponižno povalja po popku.
On: Čemu pa vi eksercirate, a?
Gama Deltovic (še vedno na trebuhu): Oprostite, konfiscirali ... (Sopiha in grgra.) Globa... tri sto kron od kavcije ...
On: Janos, daj mu dve brci, da bo govoril bolj logično! Janos uetreže gospodinu.
Gama Deltovič: Lepo vas prosim, saj bom, saj bom! Izvolite malo počakati, da se oddahnem. Ah, ah! Ah!
On: Moja potrpežljivost in prizanesljivost sta velikanski, ali to presega vse meje!
Gama Deltovič (vedno na trebuhu): Takoj, prevzvišeni! Naš dnevnik je obsojen na tri sto kron globe, ker so zagledali na cenzurnem eksemplaru nad črko »j« v prevzvišenem imenu Czuvaj dve piki. Mi smo nedolžni, vse naše črke »j« imajo le po eno samo piko.
On: Odkod je pa potem ona žaljiva druga pika?
Gama Deltovie: Ona druga pika je - od muhe. On: Aha! Tako. Janos! Bacni tega žurnalista proti Stenjevcu! Janos ustreže Szlavku.
On: No, kako vam kaj ugaja moj regime?
Jaz: Izborno! Kakor bi bil v cirkusu! O, welche Hetz, Tyran zu sein! O, kako lepo je banovati ali vsaj komisariti! Ako ne bi bil pisatelj, bi bil najrajši -
Fanos: Redakter Iksi Psilonič bi prišel rad malo v vas.
On: Hol` der Teufel das fade Lumpengesindel! Tako vam gre ves dan! Janos, pahni ga noter!
Urednik Iksi Psilonič prileti po zraku pred Szlavka, pade na hrbet in vdano miga z nogama. On: Kaj pa vi, teremtette? Ali se hočete vežbati v aviatiki? Iksi Psidonič: Usmilite se nas, prevzvišeni kraljevski poverjenik! On: Kaj pa je spet, kaj? Ne šalite se! Na vašem nosu vidim zapisano:
Hedervary vse pokvari!
Iksi Psilonič: Naš list mora plačati pet sto kron globe zaradi enega samega klicaja! Ničesar več si ne upamo poročati.Kaj naj pa prinaša naš list?
On: Abecedo! Enkrat velike črke, enkrat majhne; enkrat po vrsti, enkrat narobe; enkrat »nonpareible«, enkrat »gar- mond«! Vsak klicaj ima nekaj revolucionaznega na sebi. Bodite zadovoljni, da vas zaradi vašega kaznivega delovanja nisem dal stante pede aretirati in vas izročiti sodišču v svrho preganjanja zavoljo pregreška, oziroma prestopka proti javnemu miru in redu v smislu § 308., oziroma § 310. b. k. z.
Janos! Fi-i-it! Vrzi tega urednika proti bližnjemu meridianu! Janos ustreže Szlavku.
Jaz: Presneto ste energični! Napoleon v malem formatu!
On: Noč in dan skrbim za napredek in procvit mile nam domovine. Narodu želim Ie vse najbolje. Ljudje preveč bero, bero! Politika kvari prebavo. Želim si zdrav narod, ki nič ne bere in nič ne misli. Zato moram uničiti vse nevladne politične časnike in časnikarje. Az ebadta!
Jaz: Občudujem vašo izredno modrost in daljnovidnost in brezobzirno energijo. Atila in Timurlenk naj se skr ijeta pred vami!
On: Dal bi ju takoj aretirati. - Zdaj pa moram pisati grofoma Stiirgkhu in Khuenu-Hedervaryju, ljubemu staremu intrigantu par razglednic. Servus, amice!
Jaz: Servus, magnifice!
Zagreb, 15. aprila 1912 .