Petrač – potepač

Petrač - potepač Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Petrač – potepač, Najdihojcav Slovenski poročevalec, 1957, št. 229, str. 7.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Naš Petrač je potepač.
Če mu nismo za petami,
vsak dan šolo zamudi.
S svojo torbico na rami
se zvedavo okrog ozira,
ker se vse mu važno zdi:
Na kostanju za vodó
gnezdi kos – on ve za to.
Ko leno naprej koraka,
ob Ljubljanici počaka,
kjer so spravljene smeti^[1]
in se marsikaj dobi.
Ko vse žepe si nabaše,
brž leseni drog zajaše,
meče kamenje vsevprek,
da frči na drugi breg.
Ko izprazni kar ima,
že do mosta priraca.
Kjer pričenja se ograja,
ga pozdravita dva zmaja.^[2]
Čudovita se mu zdita,
ko na kamenju sedita.
Kril, kot jih ima ta zver,
res ni videl še nikjer!
Ko si dobro ju ogleda,
še naprej okrog poseda,
dokler v glavo mu ne šine,
da bi moral do Ledine.
Teče, teče, kar se da,
da mu s čela pot kaplja …
Ko do šole prisopiha,
je Ledina smrtno tiha –
in ko prvi v razred stopi,
zanj ni več prostora v klopi:
danes stol ostal bo prazen,
ker on mora v kot za kazen.

Opombe urednice

Vera Albreht, Petrač -- Potepač, v: M. M. Blažić, M. Kregar Gliha, K. Bedenk, Pravljična in literarna Ljubljana, Morfemplus, 2022 (izšlo 2021).

1. odpadni material iz tiskarne Ljudska pravica.
2. V objavi je tiskovna napaka, namesto ograja je orgija. Gre za ograjo in zmaja Zmajskega mosta na Petračevi poti v osnovno šolo Ledina.