Pijanec
| ← Literarni pust | Pijanec (Poezije) Dragotin Kette |
Skozi gozd je šel → |
| |||||||||
Daj mi, daj vinca,
lepa točajka!
Glej, kak se peni
kapljica zlata,
glej, kak mi vreje
kapljica živa,
kak se mi smeje,
in nagajiva
pripoveduje
čarobne bajke
od kučamajke
in o princési
dežele tuje ...
Še, še prinesi
vinca iz hrama,
da ne bom jezen,
sicer ljubezen
bodi med nama!
Pa čašo primi,
malo napij mi,
k meni prisedi
in me ne gledi
kakor hudiček ...
Še en poliček
ljubica moja!
Hôja, di, hôja.
Ná mi tu kito,
ná za spominek!
Vanjo so rože
tri mi povite.
Prva je roža
lep rožmarinek,
vedno zelen je;
naju zvestoba
bo vse življenje
trdna do groba.
Druga je roža,
roža — gartroža,
lepa in rdeča;
najina srca
vedno goreča.
Tretja cvetica
raste sred vrtca,
lilija bela,
najina srca
vedno vesela ...
Oj, tam za logom
lunica vgasni! ...
Oj, tam za logom
zvezdice krasne ...
Druga za drugo
skrije se, vgasne ...
Kaj si storila,
da si med žene
mlade stopila?
Več ne bom nosil
drobnih rezedic
v krasnih večerih,
več ne bom prosil
sladkih besedic.
Aj, jaz pa pojdem,
v belo gostilno,
aj, jaz pa pojdem,
da te pozabim,
da se tam silno,
silno napijem,
krone porabim.
Časa je prazna ...
Daj mi ... Vrag vzemi
tebe in uro,
kaj bom šel s kuro
Spat!? ... Ti se vari,
da ne zavre mi
krvca po žilah! ...
Oj, oj, nikari ...
Hlapec in dekla
skupaj pritekla ...
O saj že grem, grem ...
oj, oj, že zunaj,
oj, oj na cesti,
ti primojdunaj! ...
Luni kar dve sti
gori v oblakih,
da nikdar takih:
jedna zelena,
druga rudeča,
jedna se smeje
kakor nobena!
Lica široka,
usta še večja,
druga se joka
kakor nikoli,
solze debele
kapajo doli ...
Hôja, di, hôja
ljubica moja ...