Pisanice

Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost Anton Feliks Dev

Spisano:	1779-81
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

SKUPSPRAVLANJE KRAYNSKEH PISSANIZ OD Lepeh Umętnoſt 1779.

LUBESN JOSHEFA II. RIMSKEGA ZESARJA PRUTI SVOJEMU BLISHNEMU

She dirja on, nash Tit, kjer bobni ropotajo,
Kjer Kosi^[1] mukajo, kjer pukshe ſhe derdrajo.
Kjer mezhi ſhe v'rokah nagi v'smert hrepenę:
Wodęzhe sulze kjer v'serza urnu hitę.
Kjer v'ſidaneh verſtah se Karlovzhan vojskuje:
Kjer s'krivem jeklam se ſhe Ogr issekuje.
Kje,kjer medvedoglavz^[2] ſhe ves temán ſtojy:
Kjer ta svinzhena smert^[3] goſtu 'kroh vseh wrenzhy.
O joj! O Buh! serze se v'meni 'tshe resklati,
Ke jedernu jeſt kje 'ga videm ſhe dirjati;
Kje! Kamer smertnek^[4] je se ſhe ves skusſryl:
Kje! kjer nekater' junak je ſhe korajſhnu vmerl.
Ne bleda jeſa, ne! ne ſheja kry tozhit',
Ne serd, no sladna zhaſt si lorbarje lomiti,
Samnzh zhloveshtvu je, kar njega ſhene kje;
Kar njega ſhene kje, sama lubeſh je.
On vide. Doſti je ſa JOSHEFA, de vide:
En Jeſdezh pride v'drejn. Bo ranen. JOSHEF vide
Ranozelnik^[5]! sem bersh! ta kry ſa me snojy:
Perveſhi rano bersh! — — Al ke zelnika ni,
Nash Tit nazhaka vezh. Sam seſhe po tanzhizo^[6],
Perveſhi sam njemu to raneno desnizo.
Kry vſtrashe se. Stojy, ter notshe ona vezh,
Is ſhe ſdrave roke, is slavne rane tezh.
Tu vide us ſhovnjer, us se v′lubeſni vname.
O kaj moj Zesar ſt′ry! Kaj ſt′ry moj JOSHEF ſa me!
On rezhe, ter ognen us on se kje spuſty,
Kjer en tok ſhlahtne vsek^[7] se slavnu ſadoby.
On gre, vesel gre on, kamer Glavar 'mu rezhe;
On gre, ne! on nagre, vesel on kjekej ſtezhe.
On gre; ſtojy. Gre spet, koker se ſapovę.
Nezh on od wejga vezh, nezh od ſtrahu navę.
Stoj Kraynz! naskrivaj se po hribeh, in' dolinah.
Zhlov′k bodi! Bodi mosh! Ne v'ſtrahu per ſverinah.
Bodi junak! Zhe ti nabosh pred rano wejſhal,
Bo JOSHEF tebi njo zhaſtitu sam ſaveſal.

P. D**n.

EPIGRAMMA

Pod milem Bogam tam sladku nash Zesar spy;
Klobuk je vajkshenza. Kje tok'en Krayl leſhy?
— — — — — — — — — — — — — — Nekjer.
Nazhudi se; nash JOSHEF je ſhovnjer.

Dev.

MILA PESM, KATIRO JE J.* M**. K′HVALLI TEH PREGOVOROV PEJL

Kdur je v′kamnitneh ſhilah ognene iskre ſamirkal:
Ta je skus svojo modruſt ſlejtel s'perut'me na luſt,
Pravejo, inu je sonzhns svitlobe eno goręzho
Baklo gredozhe ſmaknil; kdur je na morje se dal.
De se je peretnize naredil, 'nu ſlejtel zhes murje.
Tako slavo si je skus letu ſnajdenje vſhgal.
Tako slavo si sluſhe tud'ta, katir'je ta pervo
Toku govorit' ſazhel, inu pregovor ſasjal.
Koker reſlushta ozhy en s'roſhame pisane hribez,
Kjer se ſelenu dervu s'zvetjam lepu leshketa.
Koker ſelena dolina se s'roſhame, s'roso migazhe,
Sonze ozhy veselly, kjer ſhe zel bliſu k'nam gre.
Toku se govor miglá, katir'jè s′ pregovor'mi ziran,
Inu uhu, inu um s'velkem vesellam obda.
Jà ſtu lepshe roſhe so te, ked une roſhe v'dolinah
Ali zvedozhe dervu gor'na ſeleneh gorrah.
Al gdu shlishe, al'bere, 'mu nigdar sitnu napride,
Zhe se shlishe vezhkrat, vezhkrat se shlishat′ ſhelly,
Kjer ja s'lushtam uhu, serze s'vesellam napolne.
Kjer se ked ſarba teh rosh v'pisaneh verteh ſminy.
Pred vsem hitru ſmehzhete serza pregovori modri,
Kjer se resniza ozhęm koker iſmalana da.
Ja Modriza be sama dergazhi nagovorila,
Kjer be uzhila ludy svojo visoko modruſt:
Kjer be poprashana dalla svoj svjet nadloſhnem zhlovekam
Ali tem revnem ludęm volnu skaſalla svoj trosht.
Ta je meni perſhgal leto luzh, 'nu lusht mi naredil,
Sveſtu poshlushat', al tud' Kraynske modrize pojó?
K′tir′si je vſel bil naprej to Kraynsko shpraho ottrebit′
′Nu je od nje nam na dan Kraynsko Grammatiko dal.
Koker je ſbrisan ta bil, k'je ſneshl pot s'Labyrintha
Kjer je Klovzhezh reſvyl, 'nu po niti vonshl:
Koker je kunshtnu ſtare dervesa take ſturiti
De s'teh suheh verhov ſrishna mladika rase:
Ali plevevno nivo napravit′, de rase psheniza,
De se sama respne, inu se zhiſta goſty:
Toku ſnajdenje Ta, k'je Kraynske jeſik tok vędnu
Novezh pod regelze dijal, 'nu 'ga rihteg uzhy.
De b'le skorej vondal kaj vezh od tega jeſika
De b'he oblubo konzhal, k'tiro nam tukej daję.
V′njemu sem jeſt, kar Pevke pojó, nekolku ſamirkal,
Jen na dan is rok pesme njeh pisane dam.
O de be njeh le kaj vezh na Kraynske Pevkene pesme
Obernilu uhu, inu tud' pejli ſa njo!
S′dej to rihto, de s'je she slaba,jeſt goripoſtavem,
De bom k'mozhnejshem jędęm s'zhasam to ſhello ſaſhgal,
Zhe bo leta ſa lepu dushęzho shpiſho derſhana,
Njeh jeſt bcm she vezh buli owirzaneh dal,
Vſami pregovore gori te Kraynske shprahe lubezhe,
'Nu njém nabodi navdan, kjer te'veliku uzhę.
Jeſt sem ſa kratek zhas shl roſhe te tergat' po pojlu,
Une na ravnem 'so ble, te sem v'dolinah dobil.
Ene sem v′verteh vtergal, po druge leſl na hribez,
Na gorenskem so te, te na dolenskem domá.
Zhe je lih pernesena katira s'ptuje duſhelle,
Toku ima ſhe ta prave,ja Kraynske svoj gvant.
Tukej en polhene rog teh lepeh pregovorov imash,
V′ K′tiremu tudi dobish, kak'shn pregovor ti ot'sh.

WYTESTKA PESM KATIRO JE SLOSHIL P*. M*. D*. UNEMU SA ODGOVOR, KATIRE JE NJEMU NA ZHAST HVALLO TEH PREGOVOROV PEJL

Kajſenglas? k′tir′ sé skus votle doline reſlega
Lésèm k'nam doli, perjetn is hribov gorenskeh,
Kjer Hromak v'oglju podnevi, ponozhi polega,
S′tem' svoj'mi topy perſt, jen tega wellega vovka
Pod Kladuvam jedernu na majhene kosze pokuje.
Ke napnó, tok ſhe sam svoje besede namore
Shlishat′ nobedn; tak'hrup mehi, voda, kolesa,
Jen ogn, jen kladuvu, jen kleshe,jen birgle, vretena
Dellajo. Se tam ki teh Kraynskeh Witeſov pesme
Kujejo? Kjer ni nezh koker vse vmaſane Fante
Vidit' reſwyat','nu ſhgati v'sajaſteh luknah?
Kujejo ki ondi leti ſlate ſheble ſa Kojna
Vseh Pevken? tekó ki njeh sreberni ſtudenzi
Odtod? al ki sem h'Kotlu vrozhino gasiti
Hudejo? al ki tam teh Modreh Sonze ſtanuje?
Be skor' navirijel, ak'be se Jasona ſharji
Sem nabliskalli, jen ſgovorne reke natekle
Is visok' Zhaſtite Glave, katira se viſha
Po ſtari Syrski, jen Palęſtinarski shegi,
Njega jeſik je s' vezh koker ſtu pregovar'mi maſan:
Pet pesm, jen tavſhent on ſna: pripoviſt pak tri tavſhent,
Od Cedra na Libanu, jen od usakega drevza
Od tiz, od zhervov,od kazh,od sledne ſhivallè,
Od rib, od ſhlahtneh felsh noter da yſhopa rajmno,
Katir' is ſida rase, kmal' eno povędat'
Nam vę. Gdu jo ta? nili on en brat Salomonov?
Ja! vezh ked Salomon. On je en Kriſtusov Jogr
Ke le v' perglihah govory ta modre Bellinesh,
Ked de b'po zitrah svoje veſane pesme prepeval.
Pojdi shtet' ſveſde, pojd' pesk na morskemu wregu
Shirat', al grabit′ tu suhu liſtje po worshtu,
Al ſrashko zenit', al sirkove ſerna prerajtat'
Na skedn, is ſhlizo vodo is jiſera plati.
Vse bosh ti poprej ſturil, koker une besede
Lepeh pregovorov v'to Farshko besago pogatil.
Tolk'ona derſhy, de le vezh v' sebe poſhira,
Ni nekol sita, ke dna nobenega nima,
V′nje najdesh, kar je lepshe ked roſhe dushęzhe,
Zhiftu zhes ſlatú, bel svitlu ked sonze rumenu.
Take pshenize nekjer ni, ne tok sladkega groſdja:
Koker so pesme, katire Kraynske duſhelle
Pevke po gojſdeh, po pojlu prepevajo ſmirej.
Vse je noter v'en rog ſmashil Mojſtr pregovorne,
Ter je ſapiskal v'njega bersh eno ſa drugo;
Tu so ſazhelle vse Kraynske Modrize plesati,
V′rajah vertiti, de vse se je treslu pod njeme,
Ter vpile toku: Ta je samega Travnega Pana
Premagal! Kuj 'mu eno Krono na glavo danite
S'erdezheh gartrosh, jen Lorbarjovega pirja:
S'te pishve glasam vse drevja, vso ſhvino ſa sabo
Vlezhesh nash Jason. Kaj otshesh drugega she vezh?
Le vkaſhi, kar 'tshesh, al daj, kar otshesh imeti,
Kmal' bosh ti shlishal, kok' Kraynska tiza ſna pejti.
Ona bo pejlla toku, koker ſe njo ti nauzhil:
Ti se Kraynske Jason. Ti se me' k′ temu podviſal.
Buh Te je dal: Buh vezhnè Te ſhivi nam she kaj dalej.

KRAYNSKA DUSHELLA SHELLY TUDI SVOJ DIKZIJONARJUM IMETI

Lubizhki teh Modriz! katire sem rodila,
Katire marnu sem jeſt s'wello sladnoſtjo
Dojila, k'tire sem s'trudno roko redila,
Sredila tudi gor ne s' niſhejshi zhaſtjo
Katiri ſte mi vi moje sejnze obvyli
S'zhaſtitem Lorbarjam, katiri ſte me vi
Tem drugem materam ſhé vso enako ſt'rili:
Katiri vſdigneli ſte me verh te zhaſty,
Vam hvalla bod'ſatu; al she letu mi ſt'rite:
Sa kar vam ſhelle jeſt moje na ſnanje dam,
En' Besednishe vi mi marnu skup ſloſhite,
De tega nimam jeſt, Tu je she mene sram.
Vi bodite moſhji! vi mujo si vſamite,
Stopite urnu skup, ter pomęnite se;
To pravopisnoſt bersh med sabo vi sklenite,
V′ti mor'te narpoprej vi ſaſtopiti se.
Vam je moj Jeſik ſnan; ſnane njega leſtnuſte,
Snanu wogatſtvu tud'njegoveh besedy:
Snan njega glas, ſnane vam so njega skrivnuſte,
Snani, de njemu zel berazhit'treba ni.
Skaſhite, de on nezh po ptujem'naſdihuje.
De Nemz krivizhnu 'ga ſ′en'ga tatú dolſhy,
Ter, de navrednu on se njemu posmehuje.
Ke ſ′en'ga revneka nasramnu 'ga derſhy.
Sadoſti on ima sam v'svojeh koreninah,
De vse, kar treba je, ſamore ſrezh'lohku,
Obilnu najde on vse sam v'svojeh leſtninah,
Kar dosehmalo' smo derſhalli ſa teshku.
Sem marnoſt! Sem us trud Synovi! obbernite,
Tukej obilnu se svity Kraynsku ſlatú:
Tukej ſaloge si vi le samú koplite,
Tukej vi najdete vse vam lubu blagu.
Tu je, kar voshem jeſt, de b′vi si skupſbiralli
Tu, po katirem'jeſt goręzha hrepenim.
Tu! is koga de vi be mi Krono ſveſalli:
Tu! po katirem'jeſt ſhelne roke mollim.
Synovi! Mate sem, Mater obwogatiti
Nekar o! nej nabo vash put vam pregrenak.
Synovi! Mate sem, Matet zhaſtito ſt'riti
Nekar o! nej nabo vash trud vam preteſhah
Stopite skup, ter si naspruti pomagajte,
Sazhetek je teſhak, tu dellu bo lohku
Stopite skup, ter le blagu si posvoj'vajte,
O vam je, more bit′, tud'tu she preteshku?

MILA PESM PEJTA P. MARKU A. D . SA ODHODNO, KADER JE V' LEJTU 1775. IS LUBLANE NA DUNEJ SHL. OD W . V*.

Strashn, in'temne je dan, k'tir'nam nashe veselle odterga,
Katir′nam troshte skaſy, katir'nani reke sushy.
Shlishete! Tihu! - jeſt shlishem en glas, k′tir′ od Duneja pride,
Kraynske Modrize kaj bo? - Marka vash Krayan'k gre prezh.
Marka vash krayan′k gre prezh! Oh! o! kraynske Modrize jokajte;
Njega pokorsh'na velly. Gdu je ta, k′tir′ 'ga derſhy?
On se napravla, on jemle slavú, ter bersh rajſhati mòre.
Kuj en navoshliv vos njega odpellal nam bo.
Toke besede sem jeſt tihu kraynskem Modrizam povędal;
Vergle so zitre kje prezh, ter ſdihuvalle toku:
Dunej grumezhe! ſakaj ti nam nashega Krayan'ka jemlesh?
Ta dan tedej nej bo mejd praſnezhne dneve dijan.
Nekar nobena ſhivina nahodi k'ſtudenzu, nobedn
Koker paſtir ta dan (dans) s′ pasho ſhivino napas'.
Kojn! tudi dans ti nahodi na dapadejozho planino,
Inu nobedn ſvezhęr zhede nagoni na dom.
Bodemo v'zhememu krylu ſavite wejſhalle po temneh
Gojſdeh, na zitrah pak b'do ſtrune nam pokale prezh.
Kraynske Modrize toku ſdihuvalle so; ti pak nash Krayan′k
Srezhn pojd', srezhn tam ſhiv', srezhn tud' pridi naſaj.
Pershl bo tudi en dan, k'tir' bode te'ſupet perpellal;
Poidi le srezhn! ti bosh nashe bel ſhelle ſaſhgal:
Bodemo tebe veliku is vekshem vesellam prejelli,
Bosh tud'ti Krayan'k spet nash, bomo shtemalli te bel.
Bosh ſhivel tud'per perhodnemu svejtu koker en Kray'nek,
Buh daj! de Tebe le skor′ videjo moje ozhy.

PISANICE 1780.

NOVU LEJTU

Tu lejtu mine. — O! de b'tudi vse minilu.
Kar vezhe dejl se je v'taiſtemu godilu!
Tu lejtu mine. Oh s'njim nam je vse prejshlu,
Kar je v'taiſtem nam narvezh perjętnu blu.
Minila je spomlâd, v'katiri smo jegráli
S′ſelénem zvetjam. O! de be mi ossmukuváli
Tud' limbarjam nabli njeh sramoſhlive snęh
Skus marne, skus jegrę, skus preperjaſne smęh!
Minila ſhętva je, v'katiri smo obbryli
Wogate nive, in' vesęli ommlatilli
Tu teshku snopje; kjer nam zepèz je vesęl
V′polne skedne te nam narlubshe pesme pejl:
V′katiri smo snojni pred sonzam se skryváli,
Ter smo kje v'gabreje v′en zhern hlad wejſháli.
O! se mi nismo ond' hladili ki prevézh?
Hladili v'tem', kar se nasmę poshtenu rézh!
Minila je jésęn. Dervú naommaguje
Pod sladko teſho, groſd tudi vezhę naſdihuje
Pod tesno ſtisko; on je svojo kry vso dal,
Sa terde krone je njo ta Vipavz predal.
Al oh! nismo le mi to kry tud' prelyváli?
Oh! nismo ſdravje, um, mi ſa to kry predáli?
Trepęzha roka kaj? kaj pravejo nogę
Vse sklúzhene? — One nam kaſhejo rogę.
Tud' siva ſima je ta lanska ſhe mejnila.
Kaj je v'nji nasha skerb, kajſena muja bila?
Oh! skerb ſa kratkezhas, skerb ſa same jegrę:
Muja ſa nezh, muja ſa praſnoſt, ſa sajnę.
Toku je lejtu shlu, toku je vse minilu.
O! de b'minilu tud', vse kar se je godilu.
Tu novu pride ſdej. O! de be tudi mi,
Koker jeſt voshem, snj v'letem' bli vsi novi.

KRAYNSKEH MODRIZ SHALUVANJE zhes tu predolgu goriderſhanje svojega Bellina v' Lashkeh duſhęlah

Navtękne Lahene! — ſhe ſima je ſgubila
Svoj merſle sklen; ſhe je vsa slana nam skopnila.
Noben plas ſhe vezh s'Libêla naderzhy.
Nobena Burja ſhe vkrog nas vezh naſerzhy.
She ſemla ſupet je na novu oſſhivęla;
She snaſhnoſt piſano je ona na se vſęla,
She v' mlad'mu zvetju se ona vsa leshketâ:
V′nje rosi sonzhn svit ſhe us ognęm miglâ
Liſt hladnu gabreje s'ſelênjam je prevlękl:
Zvęd nage jablane je ſupet ſhe oblękl:
Sladke koravde nam na zheshnah ſhe gorę:
She se marelèze Vipavzam tud' ſorę;
Dolgu prepęva ſhe na nivah prepeliza;
Dolgu po travnekeh skaklâ ſhe paſtariza:
Per Ogreh se ſherjav na tu naspomne vêzh,
Kedaj je on v' svoj dom od Lahov ſlejtel prêzh;
Prov dolgu kukovza spomlâd nam oſnanuje:
Prov dolgu glaſtovza nam ſhetv napovduje:
Prov dolgu glasne slavz v' dolinah ſhvergoly:
Prov dolgu se shkerjanz na qvishkem' vesely;
In' ah! ſhe tudi so snoſhęte vse obbryle
Te sklepane kosę, ter svisla napolnile
S'dushęzho mervo; ſhe je skrivlen serp poſhęl
Vse teshku snopje, — O! Kaj si je perſadel
Kmet pridne, in' vesęl, 'ga v'koſleze ſloſhiti,
De b'skorej on suhu bersh mogl ommlatiti.
In' svoj'ga puta lon obilne on imel,
Katirega be on na polne ſtarje shtel.
Inu vę she usélej nam (kar ſte nam oblubile)
Bellina nadaſte! — 'Ga nismo posvojile
Le vam na 'n kratke zhas? — Navtękne! O! kedaj
Je bersht ſhe nash minul. O! dajte 'ga naſaj.
Ni doſti, de zel puſt ſte vę se s'njim sukâle?
Ni doſti, de zel puſt s'njim ſte vę prepęvâle?
Ni doſti, de vash poſt terdu je 'ga moril?
Ni doſti, de per vas je tolkajn zhasa bil?
Ste vę toku seſtrę? — Ste vę toku Modrize?
Plazhujete toku vę nas dobre Kraynize?
De dolgu zhes us bersht, zhes us oblublen zhas
Naſvęſte! derſhète useskuſi 'ga per vas?
O! s'kom ſte nek ki vę vam njega perveſàle?
Ste morebit vę zel kak ſtrup 'mu noterdâle,
Katire 'ga slepy, de se naspomne vêzh
Na nas. — Ah! O! ſakaj smo spuſt'le njega prezh
Gorje nam! zhe letu se njemu je ſgodilu;
Nashe klag'vanje be ah! nigdar navtihnilu;
Ke ſdej nam têzhe ſhe en potok is ozhy,
De njega k' nam naſaj ſhe toku dolgu ni,
Gorje nam! ſhaloſt, in' grimoſt be nas vmorile,
Aku be me le ne navmerejozhe bile
Al ah! ſakaj smo, ſakaj smo navmerejozhe?
Ke vsaka vmręt', le vmręt'! od britkuſte otshe.
Gorje nam! sklâle be se vse nashe pishâle,
Gorje nam! ſtrune be na zitrah le shkripâle:
Bres njega be mę nezh, en praſne nezh! beb le;
Nezh be napęle mę, mę be jokâle le.
Milu, britku, na glas, vselej be mę jokâle,
Mę zhûle v'ſhaloſti, v'britkuſti be me spâle.
Speozhe ſtrashne sejn vseskuſi be moril:
Zhujęzhe węle dan be vezh naveselil.
Al povęj nam serze! ſhe niſe obzhutilu
Vse tu, kar ſdej se ti v' britkuſti govorilu? —
Povej! al rajmno tu ti naobzhutesh ſdej?
Povęj! je proſtu blu od ſhaloſte kedej?
Nikoli. — Ah nikol' mę nismo proſte bile
Od grenke ſhaloſte. Klavorne smo plaſile
Po temneh worshteh se. Log nam je ſupern bil,
Noben hribzhèk ni nas revne veselil.
Kader shkerjanzi so naqvishkem' ſhvergolęli:
Kader so shinkovzi vesęle pęsme pęjli;
Smo v'eni lukni mę sedęle vse bledę,
Al' mutaſte (navęm) al' ſhive, al' mertvę.
In' zhe smo v'zhaseh lih pishâle v'roke vſęle:
Zhe smo na zitrah lih ſtrune v'zhaseh napęle,
O! koku puſt je bil takrat obojeh glas.
Tize motile smo: motile tize nas.
Vse, kar piskâle smo, je le ſtrashnu tulilu;
Vse, kar me godle smo, je ſupernu zvililu;
Vse, kar mę pejle smo, je kisl jôk le bil,
Jok, mile jok! ne jok; vęk, vęk! je britke bil.
Ah jôk je tudi ſdej she vse nashe piskanje;
Jôk vse godenje je, vse pęsme le vekanje.
Vse, har smo,jôk le je, vse jok! vse vęk le bo,
Doklej Tebe Bellin! she k' nam naſaj nabo.

VESELE KRAYNSKEH MODRIZ NA PRIHOD NJEH BELLINA

Kriv roſhizh piska. Ju! hribzi so oſſhivęli.
Vsi, kar on piska njim, piskati so ſazhęli.
Doline piskajo ſa njimi na us glas,
Juhej! juhej! ſdej, ſdej! ^[8] bo nash Bellin per nas.
Navshęzhna nozh je prezh. Temmę mor'jo wejſhati;
Mlad dan respozhe sê; nebu ſazhnê smejati
Vesêle jasnu nam; Daniza se svity;
Vse, kar je blu mertvu, na novu oſſhivy.
Is verhov vseh gorrâ je vse meglę spodila,
Ter s'svojem ognam njeh glavę njem poſlatila;
Us ſtrah je prezh; vse sê ſdej zhiſte veselę,
Od groma zhernega nobena vezh navę.
Tu smręka vide, ter ſazhnê glavo sukati;
Vesêle k'verhu verh ſazhnê bersh shepetati;
Na uhu hraſtu tu smrezhje volnu shemplâ:
Hraſt gabru tu povę; dèl gabèr tu kremlâ.
Worsht us shumy, vesęl ſbudy worsht vse senize,
Na us glas te budę vas klavorne Modrize.
Bersh skup Modrize! skup! ^[9] vesêle se dany.
Bersh skup Modrize! skup! Bellin vash delezh ni.
Bersh skup' Modrize! skup! na yspe bersh têzhite!
Spet janke praſnezhne vesęle oblezhite!
Bersh s' ſhidaneh trakov kite spledite si!
Bersh s'ſlateh puntekov krone nar′dite si!
Prezh pęzhe tutaſte, prezh zheme ſagrinâle!
Prezh! s'komer ſte daſdej britke solſę skryvâle,
Us jok prezh is ozhy, is liz prezh vsa bledoſt,
Is mertveh ſhnablov prezh, is serz prezh vsa, grenkuſt.
Dan, sonze, nej ozhy ſdej jasne spet miglajo;
Perludnoſt ſharji njeh meſhlivu nej jegrajo:
Shkerlat na lizah nej se ſupet vam svity;
Na ſhnableh ogn vam perjaſn nej gory;
Nej rahle nederja nakrishpane tanzhize
Vam varnu skryvajo; nej neshkli, nej jeglize
Njeh zhiſtu snaſhejo; skryvaj, skryvaj onę
Nej od vesela vam en'malu le kupę.
Na ſlate zitre bersh ſtrune nove napnite!
Bersh glasne pishve bersh! v'węle roke vſamite!
Vesêle nej na teh vam veterz zhiſt ſhviſhgla,
Vesêle urnè perſt na uneh nej wrenklâ.
Vesêle logi nej ſelêni vam jegrajo!
Vesęle pesme nej ſtudenzi vam ſhorglajo!
Vse, vse! karkol ſhivy, s' vam' nej se vesely!
Vse, kar vas vesely, nej ſdej se oſſhivy!
Vesęlu pejtje nej reſlega se v'dolinah,
Nej birgle vesêlę se v' maſaneh ſeſhinah,
Nej krulov Hromak se s'vrêtenam vesely,
Nej voda, ogn, męh vesêle 'mu wuzhy!
Nezh pridne Cyklop se Bellina nima bati;
Bellin napride sèm na Cyklope ſtręlati.
Vsak Cyklop njemu je en Eskulap, en syn.
Vesêli Cyklop se! Tvoj ozhe je Bellin.
Vsi vesêlite se! ſhe hitre vos derdrati
Od delezh shlishe se; ſhe podqve klepetati
Se bliſu shlishejo. Vesèle! Pegas sam
'Ga pęle, ter ked blisk s'njim dirja pruti nam.
She tukej je per nas. - Pershl je. - O vesêle!
Sdrav, sręzhnè je pershl.- O gmiraj se vesêle!
Nash je, nash bo, od nas on ſdej napojde vezh.
Serze! kar zhutesh ti mę nismo v′ ſtanu ſrezh.
O srezhne dan! dan ſlat, dan, konz nashe britkuſte
Shêlne, vesęle dan! ſazhetèk vse sladkuſte!
Dan lube! węle dan! ti sam nas vesêlish;
Mertve bres tebe smo. Ti, ti! nas oſſhivish,
O dan! o sręzhne dan! v′tebi smo mę prejęle.
Vse, kar vseskuſi smo goręzhe mę ſhêlęle.
Blogerrezhene dan! ti sam se le en dan,
Bres tebe zherna nozh je nam us druge dan.
Nebu se v' tebi je nam zhiſtu vse ſjasnilu;
Sonze vso ſhaloſt je nam v' tebi reskropilu;
Bellin je tu! Bellin! — Stoj hitre vos! o ſtoj!
O! - Pegas! - Stoj! - O! - pravem jeſt: O! - Stoj! ^[10]
Stoj! ter s' vesêlam nas puſti njega sprejęti.
Stoj! kojnska para! ſtoj! puſt' nas njega objęti.
Puſt', de sê nashe bersh ſhelc s'njim ohhladę.
Puſt' v' serze vtisnit' 'ga, puſt kushnit' 'mu rokę. —
Kojn shlishe; obſtojy. - Perjaſnu nas objame
Bellin nash. O sladkuſt! - en nov plemęn sê vname
V′trepęzheh persah, vse serzę, vse, vse! gory.
Gory, in' goręt she vsekuſi bel ſhêly.
O sladke ogn! - ſdej mę videmo, spoſnamo,
Kaj nad Bellinam mę ſeno sladnoſt imamo.
Sdej me dobru vęmo, ſdej zhutemo, ſakaj
Nam njega Lahene niso 'thle dat' naſaj.
O sladke ogn! Nam se bo serzę ſtopilu
Od tvoje sladnoſte. vesęlu bo vtonilu
V′vesêlu, zhe Bellin bo tudi lubil nas.
O lube nas Bellin! is serza lube nas.
O lube nas Bellin! goręzhe mę lubile
Te vsélej bodemo. Ovide, in' Virgile
Me bomo dâle ti. Us Kraynz bode vesęl
Zel v′kratkem o Bellin! Tvojo lubeſn pęjl.
S′njim usa Lublana bo zhaſt, hvalo Tebi pęjla,
De ſlate zhase je skus Te ona prejęla.
Nje tu ti bosh, kar je bil Rimu en Auguſt;
En Ozhe teh Modriz, vsa zhaſt nje, nje svitluſt.
Nje poſni nuzhezhi bodo Tebe zhaſtili,
- De skus Tebe ony so jeſik zhiſt dobili.
Vezhne, vesęl, zhaſtit bodi vsem tvoj spomin,
— — — — — — — — O lube nash Bellin!

OPERETA

SAPOPADK

Bellin (sonze) ena sęnza dobrutliveh Oblaſtnikov bode ſa svoje lubeſnivoſte, inu krotkoſte volo od Rhodarjov ſa Boga goriuſęt; ſa leto zhaſt se Burja (vętr), teh nausmileneh Gospodarjov sęnza, ſabſtojn muja. On bo ſaverſhen, ter is shpotam ſa svoje hudobnoſte volo is Rhodarskeh ottozhez ſtiran.

POPOJOZHE PERSHONE

Bellin, tuje: Sonze.

Burja, tuje: ta hude vętr.

Sejvina, Ceres

Roſhnezvitarza, Flora ~ Nymfe teh Bogov Gospodizhne

Sadjanka Pomona

Reſględarna poſtave pred ozhy Rhodarske ottozhese is morjam obdane. Na sredi ottozhez ſtojy ta lępe previsoke Sonzhne ſtebr. Gospodizhne se po morju semterkje ziſajo.

TE PREPEVNE PRESHE

I. NASTOPJE

Nymfe v′barki pojô.

Aria

Voſimo seſtrize!
Voſimo serzhnu:
Gibajmo rozhize,
Veslajmo rozhnu!
Gonimo!
Trudimo!
Korajſhnu veslę!
Kalimo! valajmo!
Penimo! mejshajmo!
Navtrudne morję!

* * *

O Glejmo seſtrize!
Valovi wejſhę;
Kipę ſhe gorrize
Naqvishku svitę;
Gojſdizhi,
Worshtizhi;
Sami sem lejtę.
Nam jęvke shupęzhe,
Nam smręke wodęzhe
Napruti hitę.

* * *

Vesêle! ſhelęle
Kar mę smo toku:
Bellina objəle
Sdej bomo sladku.
Mahnimo!
Pahnimo!
Le enkrat she zhovn,
Ter bomo imęle,
Kar me smo ſhelęle,
Bellina ſa lon.

Recitativnu.

I. Pershle smo sręzhne.
Seftrize! von s'barke ſtopite!
Ter dary ushęzhne
Bogu
Bersh vsaka svoje vonſnoſite!
Glejte! koku
Lubeſnivu on nam muſe sê.
Hitite! namudite sê.

II. She tu so limbarji węli
Tu so shkerlata vesęli
Sharji dushęzheh vertniz;
Ti lubeſne so: uni teh D'viz
Nadolſhnoſte spomin.
Niske ſioleze,
Blęde berkonzheze
So tebi moj Bellin!
Moje podloſhnoſte,
Moje poniſhnoſte
Sa en spomin.

III. — Tu moje sadovje.
I. — — Tu moje klasovje.
II. — — Ti moji vershizhi.
III. — Ti moji groſdizhi.

Use skup. So nasl e hvalęſhnoſte,
So nashe podloſhnoſte
Spomlivi dary,
Bellinu sveti.

Aria

Svitlu sonze! ſharje tvoje Aldujejo.
S'neba sij na dary moje:
Sij ſlat ogn doli k'nam.
Tebi aldov moj goręti,
Se od tvojeh ſharjov vnęti
Otshe; oh! ſaſhgi 'ga sam
Ogn is nebęs pride, ter ſaſhiga aldove.

* * *

O vesele ſhe kaditi,
She se svet plemęuz svititi
Na oltarjeh je ſazhęl. Pogory.
Vse serze se v'meni vname,
De moj aldov gorivſame
Moj Bellin, moj Buh vesęl.

* * *

O Bellin! le Te lubiti,
Lublene od tebe biti.
Nam je lubshe, ked ſlatú.
K'tebi bo serze vesęlu
Tudi she naprej goręlu
Tebi vezhnu bo svetu.
Serza ſazhno goręti, ter njeh na oltar pokladajo.

Recitativnu.

I. Al oh! oh! seſtrize! Urême perhaja.
Kajſene temnize
Naqvishku kipę!
Glej! koku valę.
Se sem od polnozhy k'nam;
Us dan vgasujejo nam.

II. Naboj se! so le
Deſhevne megle
Kar moji verti ſhelę;
Desh dale bode onę. Se ſabliska.

I. Ti męnesh toku;
Al glej! kak'je nebu. Se spęt ſabliska.
Glej! kok' blisk na kriſhm ferſrâ.
Zhuj! ſhe grom sem ſtrashnu derdra. Germy.

III. Oh! oh! wejſhimo! wejſhimo! Vętr ſazhne pihati.
Burja oh! Burja serdit
Sazhel je ſhe drevje vertit'
Wejſhimo seſtrize! wejſhimo!
Bersh v' barko se skrymo. Wejſhę.

II. NASTOPJE.

Burja, inu potęm Nymfe.

Recitativnu.

Burja. Ste ſtêkle! - Peſdlivke!
Ste ſtêkle — zerklivke!
Al tu se more ſgoditi,
She dans se more kaditi,
Meni oltâr,
Ter se na njemu smoditi
En dâr.

Zhe ne, — bom męh moj napęl,
Ter bryti, zviliti, ſerzhati, wrenzhati,
Lomiti, topiti, valiti, svędrati
Jiſera, in' morje mejshati,
Ter hraſte in' smręke ruvati
Serditu ſazhęl.

Aria.

Burja. Ha! Burja je mosh. — —
Burja vel'vati,
Buija vkaſ′vati,
Oltarje si ſtavit' le ſnâ.
Voſre peklati:
Zhaſt si kup'vati
Burja tu notshe, Burja naſna.

* * *

Ha! Burja je mosh. —
Podloſhne lubiti,
Sa vofre prositi
Je vselej blu Burja sram.
Groſe ferzhati,
Jeſo wrenzhati
Jeſt Burja tu sa mu le ſnam.

* * *

Ha! Burja je mosh. — —
Koker le ſhviſhgati,
Koker le piskati
Ke moji viharji ſazhnô:
Se hraſt perklon' vati,
Smręke perpog'vati
Bersh meni pohlevnu ſazhnô.
Nymfe pridejo ſupet naſaj.

Recitativnu

Burja. Ha sem leſejo spęt. — Sem vesęl!
De ſtrah moj je njeh vse prevſęl.
She semkej pridejo.
Sdej, męnem, iſſidâle
Oltar mi bodejo,
Ter maſtne voſre ſhgále. Grę na ſtran

Nymfe

I. Peklenska furija!
Nasrezhne Burija!

II. Doklej jeſt bom ſhivęla,
Jeſt bodem Burija klęla.

III. Gdu bo trynoga
Zhaſtil ſa Boga?

Burja pride serdit naſaj ter rojy.

Burja. Tumpe! Tape! Mazaſure!
Shęme, Wuzhe bres muſhgân!
Feſle! Zujne! Zape! Gure!
Je vam Burja toku ſnan?
Lajne! Zajne!

Burja, inu is njim v'red Nymfe.

Pokleknite!
Ter molite!
Per ti prizhi Burja.
Bersh oltar mi iſſidajte!
Per ti prizhi alduvajti!
Tok' vam vkaſhe Burija.
Ter jęſa, ter! respozhel bom se.
Ter jęſ, ter! poſental bom se.
Reskopal bom verte.
Posmodil bom terte.

Me napokleknemo.
Mę tê namolemo.
Po nobeni zęni!
Mę naiſſidamo.
Me naaidujemo.
Po nobeni zeni.
Respozhi se!
Poſentaj vse!
Reskopli nam verte!
Posmodi nam terte!

Burja. Ommlatil klasovje vse zhiſtu bom vam.
Nymfe. Ommlati klosovje vse zhiſtu ti nam.

Burja
Zhe vę mi ſidale
Naboſte oltar
Zhe meni ald'vâle
Nabotte en dar.

Nymfe.
Oltar ti ſidale
Nabomo nikdar.
Mę tebi aid' vâle
Nabomo nigdar.

Nymfe.

I. Sabſtojn se groſish.

II. Sabſtojn nam pertish.

III. Sabſtojn otsh' oltar.

Use. Mę tebe molile,
Mę tebe zhaſtile
Nabomo nigdar.

Burja. Recitativnu.

Skup tedej meglę se iſjidite!
Grom, ogn, tozho, tresk sem valite!
Germite, bliskajte!
Topite! konzhajte!
Verte nograde, nive powyte!
Ter tega Use se ſgody.
Njeh Bogâ
Okuli verſhite, polomite, ſtarite!

Nymfe Arioſnu.

Boj Trynog! kolkajn moresh.
Tebe mę namolemo.
Silit' ti nas naſamoresh,
Fraj mę tê nazhaſtemo.
Fej! kaj mogle be moliti,
Sila ke b' velala kaj!
Fej! kaj mogle be lubiti,
Groſa ke b' ſamogla kaj.

* * *

Tigram, levam be kadili
Se samú oltarji vsi:
Sa Boga be se molili
Gadi, kazhe, premogi.
Le medvędam be svitila
Svęta iskra se samú,
Ke b' oltarjov vrędna bila
Mozh naumna le samu.

* * *

Modre Buh aldove notshe,
V′ k' tireh serze nagory.
Nezh 'mu ni dapadajozhe,
Kar lubeſn narody.
K'tiri s' silo bit' zhaſtiti
Otsh'jo, so le trynogi.
K'tiri lubleni le biti
Otsh'jo, so modri Bogi.

Chor.

Tebe mi molemo,
Tebe mi hvalemo,
Bellin! na pomozh pertezi ti nam.
Burja ſaverſhemo:
Burja sovraſhemo.
Burja moliti nas je presrâm

Bellin pride na Sonzhnemu voſu

III. NASTOPJE

Bellin. Nymfe. Burja.

Bellin. Recitativnu.

Po hud'mu uremęnu,
Pride sonze ermenu. K' Burju.
Burja! kaj sè podſtopil sê?
Te jeſt be! — Al ſrajma se,
De reſveselim
Te ſhaloſtne. — —
K′Burju: - Zuke!
Minute ne — —
Jeſt te
Vezh tukej naterpim.
Sapuſti moje ottozheze,
Ter méd skalovje pobêri se!
Nymfe Oltar saj tam
Bo imel sam?

Bellin.

Kajshê! Kajshe! tud' ondi ne,
Zhe on napreoberne se.
Nymfe. O Boga
Revnega!

Burja.

Ter! jęſa, ter! jęſa bo ſlomila me. Grę potepenu prezh.
Nymfe. Pojdi! pojdi! Nej jęſa ſlomi te;
Sakaj spodobe se,
De ti skluzhesh se,
Katirega sama leſtnuſt,
Je ena naumna ojſtruſt.
K′ Belinu: Al oh Bellin! sem tudi ſdej
Oberni Ti ozhy!
Glej! kje podoba tvoja ſdej
Reſterta vsa leſhy.
Glej! vse je pomendranu:
Glej! vse je iſruvanu,

I. Oh! — so te moje braſdeze?

III. Oh! — so te moje terteze?

II. So te moje vertnize?

So tu moje gredize?
Use. Oh! - enkrat ja; al enkrat le
So one moje ble.

Bellin. Recitativnu.

O moje! o moje dekleze!
O najokaj te se! ſlat desh kaple.
Glejte! ſhe druge kapleze
Is nęba rosę,
Oſſhivèle vse
Te bodo spęt vashe pojlę. Use zvedê.
Zvedô ſhe limbarji spęt,
Zhes braſde wogate
Zhes nograde ſlate
Prezhudit' namore se svejt.

Aria.

Nazagujte!
Naſhalujte!
Zhe se lih nebu temny.
Sakaj k'sręzhi
Onu k' vęzhi
Doſtikrat vam le germy.
Poterpite!
Prenesite
Blisk, tresk le en majh' ne zhas.
Nazvilite!
Naskerbite!
Doſti! — Jeſt skerbim ſa vas.

Nymfe. I. O Dobrega!

II. O Slatega!

III. O Sladkega

Use. O lubega Bogâ!

Bellin. Polej! o dekleze moje!
Vse je spęt oſſhivęlu,
Vse odzvedlu, vse ſręlu.
Vſhijte vsaka tu svoje
Pojdte! tergajte! ſhajnite!
Vse vashe je. Vse poberite!

Bellin. Aria.

Goręzhe vas lubiti
Je moja leſtnuſt,
Ter od vas lublen biti
Je moja sladkuſt.
Lubite!
Zhaſtite!
Bellina tedej
Nej bo vash
Bellin vash
Vam Buh on vselej.

Nymfe.

Pohlevnu Te moliti
Je nasha dolſhnuſt.
Ter Tebe le lubiti
Je nasha sladnoſt.
Lubile,
Zhaſtile
Te bomo vselej
Ti bosh nash
Bellin nash
Nam Buh sam tedej.

Konz te prepevne pręſhe.

NA VESELE PRIHOD Njeh Excellenz, tega novega Gospuda Poglavarja Kraynske Duſhêle ===

BVH SHIVI VISOKV ROJENEGA GR. FRANC.

LAMBERGA DOLVGV LEJT;

KATIRE JE OD SVITLE CESARIZE SA

POGLAVARJA ZHES VSO KRAYNSKO DVSHELO DAN.

PESM NA ENEGA DOMAZHEGA WOLTEKA^[11]

1.

Pęvzhek sladke! Ti samoto
Mojo meni sladko ſt'rish,
S' pęjtjam tvojem vso puſtoto
Ti od mene odpodish.
Tizhèh moj! ma dva sama
Edn drug'ga veselema.

2.

Dan mlad kumej ti smęjati
Se ſazhnê, ter nozh ſwejſhy;
Ti mi ſhe ſazhnesh ſhviſhgati,
Ter mi spojesh sejn s'ozhy.
Skup ma dva se ſbudema:
Skup ma dva tud' vſtanema.

3.

Na pol ſbrihtan k'tebi têzhem
Lepe zhernoglavzhek moj!
Dobru jutru woltek! rezhem,
She me kushka klunzhek tvoj.
Woltek moj! ma dva sama
Se le serzhnu kushkama.

4.

Koker kmalu s'hribov ſrase
Sonze, 'ga tvoj ſhviſhg zhaſty,
Ti vęsh, de tu tebe pase;
Ke konople ti ſory.
Jeſt, in' ti ſa tu sama
Njemu hvalo ſhviſhgama.

5.

S' uſt kosilze mi ſobati
Vse vesele tvoje je:
S' njim toku tebe pitati
Sama moja sladnoſt je.
Serzhek moj! tok se sama
Ma dva sladku pitamia.

6.

Bêrem jeſt? Otsh' s' mano brati,
Ter med branje ſhvergolish.
Pishem jeſt? Ti otsh' pisati,
Ter mi zherke prezh lovish.
Tok moj tizhek! le sama
Skup berêma, pishema.

7.

Ti ſazhnê perú pertiti,
Se shopiresh, in' ferfrâsh:
Otshe tu tê prezh spoditi,
'Ga ti vjamesh, szefedrâsh.
Tok' moj woltek! se sama
Bres kryvy vojskujema.

8.

Ali vsa ta vojska, naju
Le en majh'ne zhas terpy.
Jeſt pogledam te. Per kraju
Serd je. Jęſa vsa miny.
Tok bersh woltek! se sama
Le perjaſnu ſmyrema.

9.

Kader miſa marsh berbrati
Ti ſazhnê, nje pisk perdash,
Ter ſazhnesh se ti sukati,
In' ſhovnirsku sem hlazhash.
Toku woltek! se ſhovnir
Ti moj: jeſt tvoj officir.

10.

Mê je lih vse ſapuſtilu,
Kar je meni lubu blu;
Sê krivize meni ſt'rilu
Ni nobene skus letu.
Kratke zhas ma dva sama
Si ſadoſti dęlama.

NORMALSHOLA TA NARMLAJSHE TEH MODRIZ

Kraynz ſbudi se! spreglej! napuſti sê slepiti
Vezh od teh ſtareh vęsh. Puſt' sonze si svititi;
Puſt', de se zhiſta luzh ti jasnu ſasvity:
Puſt', de resniza ti vse ſmôte reskropy.
Jeſt sem Modriza. Jeſt sama ſtaroſt sposhtujem:
Jeſt nje modruſt zhaſtim, jeſt njo naſane zhujem:
Al navirjami tu, de vse, kar leshketâ
Se v'sivi ſtaroſti, se rêzh ſlatú imâ.
O! kaj se v' bulshe je ſhę vse nam sprebernilu,
Kar v'ſtaroſti se je vezh ked ſlatú svitilu.
O kaj mi vęmo ſdej, kar ſtaroſt vęd'la ni!
O kaj mi ſnamo ſdej, kar ſtaroſt ſnala ni!
Al kar se ſdej gody, se je takrat godilu.
Vse, kar ta ſnala ni, se je tud' sovraſhilu!
Vse, kar se ni po nje ti ſtari shêgi pęjlu,
Se je perproſtu nji, se je naumnu ſdęlu.
Al zhasi so pershli, katiri so fbrlsilli
Nje mrfiie is oxhy: katiri so skaſâli,
De ſtaroſt doſtikrat se ſmôte, in' ſguby,
Zhe terdovratnu se navadneh sheg derſhy.
Nazvill kraynz! tedej, de sem se sprebernila.
Jeſt sem Modriza! jeſt uzhim, kar sem uzhila;
Le kar je blu grenku, ſturim jeſt ſdej sladkú:
Le kar je blu teshku, ſturim jeſt ſdej lohku.
Jeſt trudno mujo sem s' veselam na se vſęla;
Jeſt pasko, trud, jeſt snoj us sem si perſadęla;
Jeſt ottrębila sem vse, kar je blu gerdú:
Jeſt sem ozzhedela, kar je nazhednu blu.
Glej! koku jeſt moj navk sem v' verſte reſdejlila;
Glej! koku sem teshku, in'lohku iſlzhila.
Glej! zhiſte zherke, glej! koku uzhim njeh ſrêzh:
Glej! de nobenemu nanaloſhim prevezh.
Te lohke ſloſhe le uzhim jeſt skupej ſtavit',
Uni te teſhejshe mi mor'jo goripravit',
Glej! kaj tem goridam: kaj uni se uzhę,
Glej! pisnoſft, k'tiro ſdej fantizhi naredę.
Koku perludnu je tam uneh ſaderſhanje:
Koku teh tukej je lepú ſaſtopnu branje.
Kolkajn ſdej en fantizh vę od poshtenoſte,
Od vire, od Boga, od lepe zhednoſte.
Res je. Vse tu sem jeſt tebe kedej uzhila:
Al kolkajn zhasa s'tem sem jeſt tud' potratila.
Shtej ure, dnęve shtej! kolk' njeh je moglu ſtêzh:
Shtej tędne, aku njeh shtivilu moreshi ſrezh'.
Ure so shle, prędn se buqve ſnal derſhati;
Dnęvi, prędn se ſnal njeh liſte prebrazhati;
Shli tędni so, prędn se zherke ti poſnal;
Shli meszi, prędn ti se ſloſhe skupskekal.
Shle qvatre, prędn se na pol kaj mogl brati;
Shle lejta, prędn se ti ſnal kaj nazhezhkati,
In' prędn se v'temu ti urn, in' rozhne bil,
Je dvakrat sedemkrat nam Travn ratal ſhiv.
Shę dolgu brytva je tebe pod nôsam bryla,
K' sem tu (kar pubzhe ſdej) shelej tebe uzhila;
Shę môsh se bil, ke se ti kumej tu vganil,
Kar ſdej en fant povę, ked be s' ozhmy mignil.
Snal ti se tu; al ſnal se ti le shlekedrati,
Ne pak od tega tud' to pravo arręzh dati;
Koker en fant ſdej ſnâ, k'tir' vę, ſakaj de vę;
Ke od tega, kar vę, tud' arręzh nam povę.
Spremisli tu moj Kraynz! spremisli, kar sem pejla,
Teb' k'pridu je, kar jeſt sem tê uzhit' ſazhęla.
En slępz sè, zhe te prid' tvoj naressvitly:
En kamen, zhe tvoj' prid' te she naommehzhy.

Na Shkarkona.

Per mraku se Shkarkon podâ von na dvorishe.
Shival hity k'njemu, vsa 'mu dapaſti yshe.
S' lubęſne (męne on) de se je skupisshla;
Jeſt: de prekumernu je dans vezhirjala.

Napis na pokopnizi enega psâ.

Sharmantek tu mertv leſhy,
Elmira 'ga ſhaluje.
Britkuſt se nji s′ ozhy zedy:
Serze po njem' ſfdihuje
Sakaj? — O ſhaloſt! on je ſhiv
— — Elmire us enake bil!

SPEVOREZHNOST NA KRAYNSKE SPEVOREZHNEKE, Katiri kake ſveſane govorjenja narejene imajo, de be njeh med ludy dali^{[12] [13]}

Domazhi Kovazhi
Sem bersh vsi skup!
Vse svoje Orodje,
Snosimo na kup!
na kup! na kup!

* * *

Paſtirjam Shovnirjam
Delamo mi
Orodje Oroſhje
Vse sorte sami,
sami, sami.

* * *

Ter ſa nash Kratkezhas
Pojemo tok':
Koker je, De nam gre
Bel dęlu od rok
od rok, od rok.

* * *

Gorenzi, Dolenzi
Vsi tok' pojô:
Notrejni Ked srędni
Kraynzi bleſ′ eno,
eno, eno.

* * *

Ne drajne Na lajne,
Ampak lepę,
Poshtene Sloſhęne
Popęvke gredę,
gredę, gredę.

* * *

Vas je sram? Stopit' k'nam,
Ter prov èrſnú,
Kar ſnate, Imate
Sapęjti glasnú,
glasnu, glasnu.

* * *

K'nam pejdte, Podejte
Radi sami,
Po zeli Duſheli
Teh pęsm zhaſty,
zhaſty, zhaſty.

* * *

Skaſhite, Uzhite,
Nas tudi letu:
De ſnate, Tud' ſlate
Goſt' ſtrune berhku,
berhku, berhku.

* * *

Vi ſnate Sa brate
Pęjt njeh vezhkrat.
Med ludy shê tudi
Njeh dajte ſa brat',
ſa brat', ſa brat′.

* * *

Navęſte Povęſtè
Res pravit'? Kaj ſhę!
Tok kujte: Tok pojte
Mersk' ene laſhę,
laſhę, laſhę.

* * *

Napnite! Sturite
Volne rokę:
Le kujte! Prekujte
Te terde glavę
glavę, glavę.

LUBESN JOSHEFA II. RIMSKEGA ZESARJA PRUTI SVOJEMU BLISHNEMU IS KRAYNSKEGA, NA NEMSHKU PRESTAVLENA

Die Menſchenliebe Joſephs II. eine freye Uiberſeßung aus dem Slaviſchen

Sieh′ den Menſchenfreund dort, bey dem Gewirbel der Drommeln,
Mitten im Todesgepraffel aus tauſend ährenen Schlünden,
Wo in ſchrecklichen Sehnen das Eiſen der haltenden Hand ſich
Wegzuarbeiten zittert, im Eingemeide des Kriegers
Schnell zu graben, die Lanze ſich ſehnt, dort wo zu der Stahlwand
Du dich reiheſt Kroat! und du geflügelter Ungar!
Im geſenkteren Stahle den Tod, die Reihen umwicherſt,
Dort bey dir, furchtbarer Mann, mit dem Bären am bräuenden Auge^[14]
Finſter, im Rebel des Todes, der dicht an der ſtählenen Hand hin
Bleyern umherziſcht. ^[15] O Wehe! o Gott! — mir ſpaltet das Herz ſich —
Er, der Menſchenfreund, dort! — wo der Held des verwägenen Kampfes ^[16]

NA gn. G. PRESTAVLAVZA

En Knish se vrędn ſt'ry si mujo perſadęti
Tu, kar sèm krulil jêſt, ud Joſhefa ſapęjti,
T′mu Nerazu, k'tir'ga glas je zhês us ſterd sladâk,
Katir'mu Jason ni kus v'pęjtju, ne enâk.
She póje on, moj Knish! vse ſtèrd je, kar on poje:
Vse, vse ſhivlenje je, vse luzh je, kar on póje.
Vse duh je, ſgol sam duh, duh v'soku oſhivęzh,
Bres sile ſvęſan duh, duh proſt, duh us gorezh.
Tu shlishe Dunava, tu Elba, tèr se zhude,
De sladku pęjti ſnâ biſtra Vipava^[17] tudi:
De dêrezh Shubel^[18] ſna popęvat' kèd onę:
De on povędat' nam, kar serze zhute, vę.
Sa seſtro pravejo: ti nama, ti brat bodi!
Ti nama vędnu poj, ti nama vêdnu godi!
Al vtihni pishv! glas nej bo hvalleſhnoſt tvoj!
Hvallęſhnoſt sem dolſhân, samo hvalleſhnoſt poj.

Der Zwiſt der Fürſten beſungen von Sined den Barden 1778. NA KRAYNSKO SPEVOREZHNOST PRESTAVLEN

PERVA PESM

Von fant! von se oſri! Poglej is ſelenie!
Glej Sinedov′ serze tesnu kok' diha, wye
Kok silnu! Vrême ſtrah od delezh k'nam valy
Sem s' Bojarskeh ſtrany. Kèd gorra ſhe kupy
Naqvishku zherna nozh, sèm Dunava njo vlęzhe
K'nam doli. Dan wejſhy. Svit svoj us sonze slęzhe.
Blisk sam trésâ she svit. Grum teshke godernâ,
Ter ſtręle k'nam odſgor potuhnenu mermrâ;
Al she navdere se. Puſty tvoje ſidovje
Lep Dunej! ſhe sê on kje v'Qvadarsku sadoje
Oberne. Tam, tam! on vdêre sê, tam on buzhy.
Tam bliska, treska on, tam wye, tam mory.

* * *

Podèrt je hraſt! - leſhy! - Fant! sèm, sèm Zitre moje
Sèm milu ſdihuvanje,
Sèm brithu klaguvanje!
Podèrt je hraſt! - leſhy! - sem use, kar milu póje.

* * *

Podèrt je hraſt! - leſhy! - Oh! ſtręla je reſwyla
Use njega vershizhe,
Koshate gojſdizhe.
Oh! ſtręla, ſtręla! je njega v'prah sprebernila.

* * *

Devèt jêsęn je prezh, kar s'Bardam ſte voshili,
Ta htaſt si vsaditi,
Ter njega zhaſtiti.
Devęt jêsęn je prezh. Kar ſte vi 'ga vsadili.

* * *

Usadili ſte 'ga vi, de b'en spomin imęla
Usa nemshka duſhêla,
Satu prov vêsęla:
De Joſhef, inu Friz ſta tukej sê objęla.

* * *

Devęt jêsęn smo ′ga mi vid'li pogrinati
Teh mladeh jègranje:
Teh ſtareh kremlanje
Vesęlu shlishali 'ga s'njimi shepètati.

* * *

Al ſhe lêſhy podert. Friz hud 'ga nam podêre.
Friz hud 'ga nam ſtâre,
Ke ſdraſhbe te ſtare
Sbudy. Oh! Friz nam myr reſtèrga, in'reſdêre.

* * *

V′zhêládo on ſakyt , sèm pukshe, sulze, mêzhe
Na jèſéra poſtave
Serdite, ter prave:
Kaj! — Joſhef rasi bo? — Mozh moja tega nêtshe.

* * *

Serdit on tèrzhè na svoj shtit. Oh! bres shtivila
Bèrsh sliv sèm perdêre
Shovnir, ter podêre
Hraſt, k'tir'ga sprava je bla vęzhna ſasadila.

Mejsz Pęsmouſt! o kak'! ſazhęjna on svititi!
Kèd kry, katira s'pèrs teh wyteſhov zèditi
Zhaſtitu se ſazhnê. O Neba syn! je kry
Kar tebi blęd obras erdezhu oshkroſy? —
To kry ti milyesh? — Ja, ja! ta bo vtopila
Junake mozhne. Oh! kolkajn njeh bo vtopila! —
She s'jam mertvashkeh puht navshęzhe vonpuhty:
She vdova mate, ſhe nevęſta tam jêzhy,
Kjer druſhe njen' lêſy. Sem Pevzi! ter zhaſtite
Pejt pęsme wyteske: pęjt jakoſt bèrsh ſazhnite.
Al ſhalloſt, ſhalloſt tud' zhes Frizove moſhę.
Thvishkov' nuki so, — se k'trava nakosę.

DRUGA PESM

Kok' wyteskè trobèz v'svoj pirnzh troblâ!
Kok' pishv poſtranska s'rogmy v'red ſhvèrgla!
Grumlâ koku bobn v'med njeh glas serdit!
Shvénklal je, ſhvenklal je nam Joſhefov shtit!

* * *

Kok' sèjtva jêklęna semkej pèrhaja!
Shèpęzhem bendirzam kok' hlad nagaja!
Kok′ podkv se shlishe od delezh ſgvonit'!
Shvenklal je, ſhvenklal je nam Joſhefov shtit!

* * *

Al ne unè lohkè, katirega glas
V′jêsęn je le klizal ſhovnirji! skup vas,
Obbryte na nive pridti sèm k'nam
K'rózhnem, ſhovnirskem vesęlem jègram.

* * *

En drugè, ta teshkè, ta mozhnè je ta,
Katire k'resnizhnem prêtępam ſhvenklâ,
Katir'ga she Zesar nash vſdignel ni bil;
Leta je ſares vam ſdej k'vojski ſgvonil.

* * *

Krayl sliveh ſhovnirjov us ſtar, inu siv
Kryvaveh na pojlah; le k'vojski she ſhiv.
Ta Joſhefa sile se vſdignit′ na pót,
Ter pridt' na korajſho, kje k'Elbi na brod.

* * *

Kok' gèrba te zhêla teh mózhneh temny!
Gorę kok' ozhęsa! kok' noga hity!
Serditu vesęl hrup se shlishè povsod:
Kje k'Elbi, kje k'Elbi! kje k'Elbi! na bred.

* * *

Perdruſhi se pishv! Poj rajmenu tu!
In' vi moje zitre wrenklajte sladkú!
Bod' sręzha vam k'Elbi tekôzhem moſhęm,
Tereſe, inu Joſhefa mozhnem rokęm.

* * *

Vas hraſte med ludſtvam, katireh glavę
Medvędove koſhe zhaſtite nar′ dę,
Poſdravlajo zitre. Vas pèshze zhaſty
Ta pęsm, v'katireh vsa sręzha ſtojy.

* * *

Vas v'sokeh na kojneh ojſtre moſhêke!
S′terdem ſhelęſam obdane vojshêke!
Poſdravlajo zitre. Vas jeſdèzhe vse,
Katiri tud' k'nogam vojskujète se.

* * *

Vas hitre ked vetr Ogre! lêſhęzhe
Na kojneh, teh Nemzov perjatle goręzhe
Poſdravlajo zitre, katireh ſtrany
En dolge, en krive ojſt vêdnu teſhy.

* * *

Vas urné, vas ſvęſté Hrovatske vojshâke!
Poshtêne, korajſhne, navtrudne junâke!
Poſdravlajo zitre, katireh rokę
K'oranju, k'ſtręlanju so ſmirej volnę.

* * *

Vam pętje teh Nemzov szer ſnanu she ni.
Al wyteske pęsme tud' lubete vi.
Od Krayla Mathjaſha sèm shlishal na glas
Vesęlu prêpęvat' jeſt merskikrat vas.

* * *

Moshki junâki! vi niſte po sili
Shenke, otroke, ozhęte puſtili
Prelyti s′lubeſne ſa Joſhefa kry;
Pertêkli s' vesêlam ſte sèmkej samy.

* * *

Poglejte okuli! ſa vami sèm grę
Vash Joſhef, lubeſn ter muſe vam ſhè.
Perklóni sê pęsm! bersh ſtopi na ſtran!
On bliſhejshi pride s' vojshak'mi obdân.

* * *

Bod' Sręzhn! narvikshe med ludſtvam! tvoj mêzh
Naſderesh le k'skushni vesęlu ti vêzh;
Naſhallesh s'njim Friza; le branèsh se Ti;
V′resnizi ſdèrt mêzh, tvoj branik se vêly.

* * *

Sa Matere tvoje pravize gorish,
Njeh branit', njeh vſtavit', k'oroſhju hitish.
Navtrudnu prênêsesh teſhave ti vse,
Katire so k'vojski perdruſhele sê.

* * *

Teb' nagne sê pęsm Krayl! Wytes! Shovnir!
Enakè kje najde se tebi? — — Nekjer.
Shovnirjam vêzh Ozhê, kèd Vajvod se ti:
Synovi vêzh tvoji, k' ſhovnirji ony.

* * *

Tem migni podat' se kje k'Elbi na pôt.
So ſtene jeklęne; te vsadi na brod!
Ter puſti! nej val se perdêre derêzh,
On njeh napredêre, naspêre njeh prezh.

TRETA PESM

Sderl on je k'brambi, nash Joſhef svoj mêzh.
Sderl, vsadil' krog Elbe jeſerov vèzh,
K'ſid terdne ſtoję ond' mnoſhèze węle
Pishv praſnuj! poj pęsme vesęle.

* * *

V′ srèd' teh Kardèlov v'sok on tu ſtojy,
Truma teh mózhneh obdâ 'mu ſtrany,
Tu vetèrz s' bendirz' mi shumęzh 'mu vahlà,
Shovnirsku vesêle kriv rog 'mu pihlâ.

* * *

V′sok tukej ſtojy, ter zhaka na svit,
To prizho, kar tukej se ima godit'.
Ta pride, zhaka na Krayla. On pride
S'jeſer′ mi sliveh ſhovnirjov. On pride.

* * *

Tih sžm on vlęzhe. O! vidit' lepú
Svęſane trópe perhajat' vèrſtnú.
Vidit', kok' njeh sè oroſhje leshkazhe,
Ter njeh od svita kok' us kraj migazhe.

* * *

Pervèzh ſdej ſdihne nash Joſhef: o Friz!
O Krayl slavìtne! o Sosed! o Striz !
Siv us na glavi, tok bliſu ſhe vmręti.
Ti not'sh she vsêlej per myru ſhivęti.

* * *

She vlęzhe sèm. Joſhef ſdihne ſdej spet:
O Mêzh! Mêzh ſtrizov! Ti zhes mé sè snęt?
She vlęzhe sèm. Joſhef 'ga oggovory:
Krayl! ne dèl, ne dèl vêzh. On obſtojy.

* * *

Oſrê sê, ter vględa na vseh gorrah
Mnoſhèze węle ſtat', Joſhefov ſtrah.
Tu bróne on vględa perpravlene ſtat',
Tef s' smertjo nabasane na se ſijat'.

* * *

Jen' pójem jeſt Gavam, de on bojezh
Sdręt' sè naupa zhes Joſhefa mêzh,
Ter prizh od vtekozheh ti shlish'jo samy:
Kok' dolgu bresdelnu on tukej ſtojy.

* * *

Jen' pójem, kok' skerbnu skusha on ſhè
Pridti kje k' bratu zhes ſtèrme gorrę.
Tok pravejo Gavam prizhe vtekôzhe,
Oh! tu ni, Oh! tu ni! mogozhe.

* * *

Perderl szer po nozhi en potok je bil
Sem v'Zheske pokrajne, ter se iſlyl
Je sh' roku na pojle. Al tu le enkrat
Je upal ſturiti se Kraylove brat.

* * *

Bersh koker is sręde zherne nozhy,
K'tira na hribeh grumęzha lêſhy,
Se vtèrga blisk ſtrashne, tok' vtergal je bil
Sê Lavdon, ter s' tozho svinzhęno pertil.

* * *

Vajvod se vſtrashe, ſhovnirji wejſhę
Vsi ſupet naſaj skus worshte temnę,
Nash Lavdon njeh drejna, namor'jo obſtat':
Dergod qvartir ſimskè si mor' jo yskat'.

* * *

Tok' sklenesh tu pervu lejtu zhaſtit'
Tok' snamesh is roke tu pervezh svoj shtit;
Tok' zhul se navtrudnu zhes svoje vojskę,
De varval sè modru ti svoje moſhę.

* * *

Ti vso navarnoſt sè s'njimi dejlil,
Ti vse teſhave se s'njimi prebil:
Ti mras, vrozhine, in' plóhe preſtal,
Ti trudil se s'njimi, zhul s'njimi, in'spal.

* * *

Tok so njeh serza tudi sê vnęle,
V′ogn jit* ſa te so hrepenele.
Ti hvallesh njeh ogn, ti njega zhaſtish,
Al vdarit′ von njega ti she napuſtish.

* * *

Le sam' mu Hrovatu, in' Ogru se bil
Perpuſtil, de on je nad Frizam hladil
Si ſhęjo zhaſtito; oppravit ta dva
Sta narvezh 'mu dalla skorej le samâ.

* * *

Tok' mine en' lejtu. Tvoj Dunej vesęl
Te v'novi zhaſti je ſupet prejęl.
Prejęla je tebe Mate vesęla,
V′ Tebi je syna, in' Varha, objela.

* * *

Ti njen vesęle, Ti nje sè sladkuſt;
V′ Teb' Ona vide vso svojo v'sokuſt,
V′ Teb' Ona se vide, v′ Teb' ona ſhivy,
Ter ſa narvêzh sręzhno se Mater derſhy.

* * *

Al pride, preſgudej pride! sèm zhas,
Katire Te ſupet kje klizhe od nas.
Ti shlishesh, ter ſdirjash kèd vetr odtod,
Spet k'tvojem ſkovnirjam kje k'Elbi na brod.

* * *

Bod' sręzhn! ter Krayl zhe othl nabo
Perjſnu ſaſtopit' se k'myru s'tabo:
Spomlad! koku bode se tvoj mêzh vęlil?
Katir' le branik se jè klizat' puſtil.

PUDELBALL. EN P0SNETK IS GOTTFRID BENJAMINA HANKETA

Vesêle! - kje sem jeſt? - V′ Wenedkah, al' v'Pariſu? -
Sem v'Koshtamaji? - al' sem ſhe zèl v'Paradiſhu?
Toku na ſemli ni vesęl nobedn kraj;
Eliſarsku pojlę je tu; tu je ta Raj.
Katir' ga so sami Bogovi sebi ſbralli
Sa kratke zhas, ſa plęs, ter so vse njemu dalli,
Kar vesêly serzę, kar sladnoſt obudy,
Kar merſlo klavornoft prezh delezh odpody.
Bleshy ozhesu se, tolkajn tu luzh migazhe,
Dolg mushovsh, sh' rok se us od svita njeh leshkazhe;
Zhiſt sklęn'ga gmira, on'ga ſtukrat tolku da,
Kolkajn njega plemęnz vesſl v'njemu miglâ.
Uhu naſtavla se na tu, kar ſhima sile
Napęte ovze pęjt, kar votla smręka zvile:
Kar zitre wrenkajo, kar debęl bas mermrâ.
Kar v'med njeh krive rog na konzu ſavéklâ.
Kolkajn sèm pride shęm! — Gdu vę vse njeh shtivilu?
Gdu ſlozhe vse letú, har je njeh oblazhilu?
Tam je en kmet gospud, gospud en kokushâr:
En Imenitnek kmet, en Knish en reshétâr.
Tu se je Helens pod ſtaro babo skryla:
Tu ená babena se s'Heleno ſakryla;
Tu en dimnekar lep koker en Narzis:
Tu lâſhe Kraynz, de je njega rodil Paris.
Vsak, kar sê 'mu ſdy, in' kar si ſvolè biti:
Vsak tak je, v'kar se 'mu lube se spreminiti;
En sleherne se tu, koker 'tshe vesély:
Al′ plęshe, al'jegrâ, al'skazhe, al'sedy.
Tam skazhe Harlakin, tukej Anſhe Klobasa
Po ſhinganju-teh ſtrun, po wunkanju t'ga basa;
Tukej s'Tyrolarzo plęshe en Iderzhan,
Tam le na samemu se suzhe nozhindan.
Gorenzu pod roko se njega Mina suzhe:
V krog hitropètza se tam ena mojshkra smuzhe.
Po viſhi un vesęl s'petô na pód terklâ
S'drobno ſtopin'zo ta ſa njim urnu skaklâ.
Toku férflâ ſa tem ena urna Furlanka,
Tok' s' unem ſdruſhè se ena berhka ſhupanka;
Tok' med sabo si svoj druſh vsi spreminę,
Toku se sleherni s'kaj ptujem vesêlę.
Al ſtrune vtihnejo, ſhe bas renzhati jejna,
Druſh s'druſham je, s'druſham nobedn vezh namejna.
Vsi trudni, vsi snojni ond' semterkje sedę.
S' tanzhiz'me, s' veternz'me e'n drugega hladę.
Turk pride, in' ſamurz. Kaffè njim un' ponude:
Ta s'mashkazon'mi se poſtręzhi njim navtrude;
Un syrop hvalle, ta njim kaſhe sladko kry,
Katiro v′Cypri groſd v'en sh'rok sôd iszèdy.
Tam Kolumbina, zhe katiri bel dapade
Perése en koſârz prov sladke lemonade,
Al′ mlęka s'jedèrzov, al' kar njo res-hlady,
Al′ kar kozhlivoſt nje she slajshega ſhêly.
Sem zhopar jabuka ſlate is Liſabone
Pernêse: unem kje da on blęde lemone.
Kar Filis ſbêre si, je kuplenu blagu,
Sa Filis tukej nezh Amyntu ni dragu.
Vse ona ſhe imâ, kar more kol ſhêlęti,
Amynt vę ſhe odkod se ima vse tu vſęti.
Pomigne, tu je, kar Filis rada sèrklâ:
Pomigne, tu je, kar Filis rada hruſtlà.
Toku njim v'sladnoſti vsa nozh prehitru mine:
Toku gtę vsak lohak, us druge is Kaſine.
Pride domú, je spet, kar je on vzhirej bil;
Al arſhat je njegov, kumej na pol she ſhiv.
Sdej shellej se ſbudy Endymyon, fſdej vſtane,
Sdej ſhę se, ſdej si on ozhy ſabuhlene mane:
Sdej vide se, ſdej se ſa vshes'mi on derglâ,
Ke praſna moshna'mu vezh s'srebram naſhvenklâ.
Ni tudi svejt en ball? Kjer kar je le mogozhe
Vsak skryti tu, kar je; vsak bit'tu, kar ni, otshe.
Ni tud' tukej en vovk pod ovzhjo koſho skryt?
Ni tud' en Judesh tu v'perjaſne plajsh ſavyt?
Ni v'tu, kar gugle nas, Charybdis spreminena?
Ni tu, kar ſible nas, ena sladna Sirêna?
Ni tu, kar liſhe nas, en Joabinske spak?
Ni tu, kar glade nas, en mazhk, en lisjâk?
Ni v'tem' skryt en goluf, katire nam persęga?
Ni un'en iſdajavz, k'tir′ s'nami v'sklędo sęga?
Ni ta en ſhulz, katir′ ſhiveti nam ſhély?
Ni ta pod varham skryt, k'tir' v'jamo nas teshy?
Ni vse sprebernenu, ſagernenu, ſakrytu?
Ni vse tu shęmaſtu, laſhnivu, in' ſavytu?
Al pishv vtihne mi, us pisk je nje ſaſtal.
Sadoſti sem jeſt pejl Us svejt je pudelball.

Unem ſa odgovor, katiri be radi vędele, zhe Je marka Pudelball narędil.

Al Marka me poſnâ? so ony prashalli:
Vesêle! Skus tu so ony na ſnanje dalli,
De Bali dapade njim. Al gdu? — Le en'serzę
Sma jeſt, in' on; al dre sma obadva glavę.

POGOVOR MED SHPELO, INU METHO

Zhes fante, katiri se skryvajo; ke se boję, de be njeh v'ſhovd nauſęli

SHPELA

Oh! Seſtra! Kaj sem jeſt pernesla is Lublane!
En' pismu je pershlu, katiru ſapovę:
De te deklęta vse bodo tudi v'ſhovd dane,
Katire she ta puſt moſha si na dobę.
She se nam smejajo pred moſtam ti moſhâki,
De uſta nareſn njim da ushes reſhę.
Te, pravejo: te, te! te! bodo korenaki,
Pred katir'me Prajſi vsi, ked b'trenil, powejſhę.

METHA

Gdu vę, zhe ne? Ta vęm, de se nabom skryvâla,
De v'zherno hoſto jeſt nekoli nawejſhim,
Tu vęm, de se nabom zhes tu nekol jokâla.
O! jeſt se ſhovda mejn, koker en fant bojim.
O! sram be mene blu se po gojſdeh klatiti,
Koker se klatejo Urh, Jernej, in' Andrejz,
Rajshi be nothla jeſt na ſemli ſhiva biti,
Koker pak en toku ſtrahopeſdlive ſejz.

SHPELA

Fi! Shkoda! de navę she ſa te Zesariza,
K'ti pervi Vajvodni be ona ſt'rila te,
Vsa v'ſlatu be bla ti, koker ena Krayliza,
Vezh koker sonze ti be leshketâla se.

METHA

Tega jeſt nisem she nekoli poſhêlęla;
Na tu namislem jeſt, tega jeſt naſhélim,
Bres tega sem daſdej zel lohku jeſt ſhivęla,
Bres tega she naprej jeſt zel lohka ſhivim.
K'zhęmu mi je ſlatu? ſlatâ namorem jeſti,
Sadoſti, de she jeſt ume roke imâm;
Sadoſti, de jeſt ſnam she shivat′, inu pręſti;
Sadoſti, de nekol ni mene dęlat' sram.

SHPELA

Modra se; al puſt' naj spet na tu pervu pridti,
Puſt', de tu drugu jeſt she tebi tud′ povęm,
Hrovashe hlazhe mę bomo mogle nositi,
O fej! tu je gerdu O fej! Jeſt v'ſhovd nagręm.

METHA

Oha! ſakaj be mę se tega sramuvâle,
Kar nam je ena zhaſt: Kar druge tok ſhélę,
De premoſhenje vse b′ ſ′ene hlazhe dale,
Deslih ble ſtergane, deslih b'lepe nablę?
Te hlazhe bodo nam veliku lepshi ſtâle,
Koker tem fantam, k'tir′ pred ſhovdam se boję;
Nameſt njeh bomo mę njim svoje kikle dâle.
Tem fantam hlazhe ſdej vezh dobru naſtoję.

SHPELA

Nasrezhna hlazharza! zhe tu na uhu pride
Tem fantam; te Martin nabo poględal vezh.
On bo us zhmêrn hud. On k'tebi v′vas napride,
Pod oknam ti nabosh imęla njega vezh.

METHA

O! ſa tega mi ni potr?ba nezh skerbęti,
Martin grę sam rad v'ſhovd. Martin je ſhe junak,
Njega potręba ni ſhupânu s'silo vjęti,
Med vsemi je Martin le sam en korenak.
Katire se she ni pred puksho nigdar tresl,
Katire ſajzhju ni se she pred bobnam bal,
Katir′ ſtrahopeſdliv' svojega serzâ ni nesl
Kje v′ tamme. On vsellej je ſtanovitn ſtal.

SHPELA

Ti hvalesh, kar shtemash. Al kader bodo vſęlli
Martina, kaj velà, de se bosh kisâla.

METHA

Sna bit′, de mi takrat, kader b'mo slavu vſeli
Ena solſiza ſhe po lizu pokaplâ;
Al od vesela le, de jeſt en′ga vojshaka
Sa lubega imam, katirega ſtrah ni
Pred svinzam; k'tir' se noben'ga korenaka
Navſtrashe, deslih zel ogn na n'shkroſy.
Al kaj Lublanzhanke rekô k'temu povêlu?

SHPELA

Ene trêpęzhe vse zhepę tam ſa pézhjo;
Ene so, koker ti, korajſhne vse v'vesêlu,
Ter urne ſhe hitę kje ſa leto zhaſtjo,
Pod tem ermenem mę (prav'jo) otsh'mo wendirjam
Serzhnu vojskuvati se. Me otsh'mo svojo kry
Prelyt. Me otsh'mo wóſt', in' sekat' kus ſhovnirjam;
Me otsh'mo branit' se tud' s'svojemi ſobmy.

METHA

Te so junakene. Te je dolſhan zhaſtiti
Zel volne svejt. Puſt', de jeſt ſtézhem kjekej k'njem.
S′teme na vekumej se otshem jeſt ſdruſhiti.
Bod'ſdrava Shpęla! jeſt ſdej urnu tézhem k'njem.

SPEVOREZHNEK

O Fantji! vas ni sram, she ſmirej ſajzi biti?
Glejte! kaj Mętha, kaj te shibke d'vize ſt'rę!
Kje v'jame je njeh sram se po tatinsku skyti;
Sa babe vas jeſt; njeh derſhim jeſt ſa moſhę.

PISANIZE OD LEPEH UMETNOST NA TU LEJTU 1781.

PROSHNA NA KRAYNSKO MODRINO

Druſhi se k'men' Kraynske Modrina d'ſhêle,
Jen' ſapejt prov zverſtu men′ daj povêle;
Stur′ sê vrędna v' meni ſaſhgati ſhêle
Pęsèm pejt Kraynsko.

Al Sê men' ſdy? — Al je mordej resniza?
Shę lety ta modra prut' men' Diviza,
Men' podâ nje bęla ked sneg rozhiza
Pishvo poſtransko.

Sa dar Tvoj vsa hvala bod' Teb' Bogina,
Daj shê spęvoręshkega pyt' men' vina,
Ter bom ſhverglal, dokler ta pishv is drina
Se nareskôle.

MILE POGOVOR med Dunavo, inu Savo pod Węlem gradam od smerte MARIE TERESIJE SVITLE ZESARIZE itdr.

SAVA

Krayliza Nemshkeh ręk
Mogozhna Dunava!
Sakaj je tih tvoj tęk?
Sakaj sè vsa kovna?
Sakaj vezh nashumy
Val tvoj? ſakaj on vezh
Vesęlu nawuzhy
Sakaj od mene prezh
Wejſhy? Oh! o ſakaj
Oſira se naſaj?

* * *

Sakaj krishp najegrâ
Vezh tebi na herbtú?
Sakaj vezh namiglâ
Teb' yskra? - Vse srebrú
Savytu v'ſhaloſtno
Je pinto. Vsa biſtruſt
Smejnêna v'klavorno
Je nozh; in' oh! sladkuſt
Vsa tvoja je morję,
Ter le grenke solſę.

* * *

Se je en hrib v'te vderl
Katirè te kaly?
Je Doneshing ti vmerl
Tvoj ozhe?^[19] K'tir'ga ti
Shalujesh. Oh! povęj
Mi Dunava! je tu,
Kar te têſhy mordej:
Al kar tvoje srebrú
Tenmy? — Oh! o! povęj
Tu seſtra seſtri ſdej.

DUNAVA

Sahvala bodi ti
O Seſtra! de britkuſt
Ti zhutesh, k'tira mi
Skalila je biſtruſt
Vso mojo; Al ne vdert
Hrib tu nobedn ni:
Ne moj'ga ozha smert,
Kar krishp moj mi kaly.
Kar ſhalè mê, solſę
So Dunejske samę.

* * *

Poſnash TERESIJO?
Oh! gdu Nje napoſnâ? -
In' to, to! Vajvodno
Je smert navsmilena
Vmorila Duneju.
To obſhaluje on.
Tok' zurku mojemu
Shumel je v'soke brom;
In′ oh shê, shê shumy
On: ni vezh RESE, ni.

* * *

Us Dunej obblédy
Us terd, us smert je on
Zhes tu, kar 'mu wuzhy
Navshezhnu britke ſgvon.
Sid njemu treslétâ,
In' persè, in' serzę,
Kaj samu k' seb' keklâ,
Od ſhaloſtè navę.
Na glas le tu jézhy:
O RESA vezh Tê ni.

* * *

Solſę po lizah sê
Grenke s' ozhy zèdę,
Ter kèd en potok shê
V′ moj zurk se vonvalę.
Tę seſtra, te! sladkuſt
Mi v'pelin spremejii?
Tf, te! mi vso svitluft
Skalę, in' okkovnę;
Te tę so mê grenko
Vso ſt'rile, in' britko.

SAVA

Shę doſti! — velik je
O seſtra beteg tvoj,
In' oh! on tudi sê
She vlyva v' potok moj
She hitrè val mudy
On moj. — O seſtra glej!
Kok on ſtermy, ſtojy,
Narye vezh naprej.
Kok' milu on ſhorglâ:
Oh ! o! TERESIJA

* * *

Ti oh! Ti! vmèrla sè? -
Oh! lubshi be mi blu,
Ke b' vse, vse! poſtèrve
Be vſęle ble slavú;
Ke b' slivi sulzi bli
Vsi splavali s' mènê,
Koker pak de se Ti
Mat' ſapuſtila me,
In' tu: de nigdar shê
Jeſt vid'la nisem Tê.

* * *

Męnila sèm enkrat;
Al oh menila le!
Na moj'mu brodu ſtat′.
De jeſt Tê videm ſhę:
In' de moje srebru
Perjętnu Te hlady,
Ter val moj Ti sladku
V′ uhu ſhe us shumy.
Brod moj je bil vesęl,
Us od ſhovnirjov węl.

* * *

Al smert veséle tu
Ni pervoshila mi.
FRONZ pade! Konz je blu
Vsega vesêla mi.
Shovnir prezh ſwejſhal je
Us s' pinto ſhe pokryt,
Ter puſtil ſhaloſtne
Solſę me svoje pyt'.
Te pyla sem ſatu:
Ke RESE k' men′ ni blu.

* * *

Res je! de ta britkoſt
Vsa meni je prejshlá,
K' so djâli: de zhes môſt
Moj Ona poderdrâ:
In' de potęm ke bo
Objęla Nuzhèze
Si bo s' mojo vodo
Vmyvala rokeze.
Tedej sèm od ſhelá
Njo vidit′ vręla vsa.

* * *

Al oh! tud', tud'! ſa tu
Je navoshliv mi bil
Sdravnik Njen', k'tire tu
Nji je odvolil bil,
In' tok' je upanje
Shlu vse po vodi prêzh
In' jeſt TERESIJE!
Oh! vid'la nisem vêzh.
Al narvęzh' beteg je
Moj, de zel vmerla je.

DUNAVA

Bulsh' seſtra je, de Njo
Ti nisè videla;
Sakaj lubiti Njo
Be prezkej mogla bla:
In' tok' britkuſte ti
Be bla imęla vezh,
Ked jeſt, katire ni
En jeſik v′ ſtanu ſrêzh',
Ter ſdej mèné kalę
Kovnę, solę, morę.

SAVA

Tih'! oh! o seſtra! kry
Smèrſuje, in' serzę
She vmira, ter topy
Sê mi od ſhaloſte.
Tu puſt', tu puſt', de jeſt,
In' te moje solſę
Smęm s' tabo v' murje nêſt',
Ter v' tu se pogroſę:
In' de tud′ tega sol
TERESI sveta bo.

OBZHUTENJE TEGA SERZA NAD PESMEJO OD LENORE

Lenora! bral sem te;
Al videl vezh, ked bral,
In' oh she! videm she
Kar sem od tebe bral.

* * *

Shê zhutem beteg tvoj
She shlishem te ſdih′vat':
O Wilhelm! Wilhelm moj!
Kje mogl se oſtat′?

* * *

She shlishem klóp, klóp, klóp,
De potkv' klepeta;
She shlishem lóp, lóp, lóp
Na dure de hlaſta.

* * *

She trese se serze
Ke videm, de sedish
Na zhernem' kojnu ſhę,
In' prezh odtod wejſhish.

* * *

She v'ſhilah kry ſtojy,
She sem us terd, us lęd
She s′ zhêla mi snojy
Put merſle, britke, blęd.

* * *

Ke' videm, koku se
Wilhelm us spreminy,
Ke' videm, koku se
Pod tabo kojn ſguby.

* * *

Ke' videm, de odprô
Se ſhargi vsi sami,
In' Wilhelm pred tabó
K' en rebernek ſtojy.

* * *

Al oh! kar griſe me
She vezh, oh! jeſt spoſnam
Je tu, je tu! de je
Me moj'ga pętja sram.

KRAYNSKE MODRINE SHALUVANJE NAD SMERTJO MARIE TERESIJE PREMODRE ZESARIZE itdr.

Kajſenè zherne oblak od polnozhy vlęzhe?
Kajſena siva temnota?
Kaj kojn teh modreh Diviz sèm klavornu têzhe:
Drevje se ſtrashnu vse motâ?
Shę kojn sèm k'men′ zepetâ,
Meni napruti pahtâ;
Otshe, de b' 'ga ſajęſdel, kamer popek'tâ.

*

Pegaſus kam me ſdej s' zhernem sedlam prenashash?
Dans kam tok' ſmejshanu dirjash?
Sdy se men', de ti zhes brode Dunejske pahash,
Inu na Dunej namirjash.
Je tu TERESIJE dom?
Je tu TERESIJE thron?
Kam s'mê pernęsl? je tu, je tu! Nje vojl'ke thron?

*

Groſhu nebu! kam se vojl'ke RES'NO dijalu?
Kaj se tok Njo polomilu? — —
Oh! kaj je vse toku prezh rozhnu pobralu,
Kar je Njo vseler branilu?
Tok ſdej sam tukej ſtojim:
Al Njo to nozh ſapuſtim?
Jeſt odtod nawejſhim. RESE naſap'ſtim.

*

Oh! kaj je vojl'ka TERES'NA se posushila?
Oh! kaj je Ona vsahnila?
Kaj Njo ni sama Modrina v' ſemlo vsadila?
Kaj Njo ni v' ednu shkroſila?
Vojl'ka TERES'NA leſhy,
Shę se vse pirje sushy,
S' korénam ſderta je, mertva dol' visy. —

*

Pegaſus! dirjaj kje rozhnu pruti Parnaſſu,
Ter bosh marlivkam narozhil,
De je verh vojl'ke TERES'NE v' majhnemu zhasu
Doli na tla se reſtozhil,
De je zir Njegovè prezh:
De ſdej On nazvede vezh:
De 'Ga odsekal je nazhloveshke mézh.

*

Kumej Marlivkam je tu us jihten povędal,
Shę vsa sem mnoſheza tezhe;
Kumej je modrè Chor to nasrezho ſashlishal,
Strune na jamerne ſrêzhe:
Sonze nej merkne; kjer je
Vojl'ka Tereſena kjê,
Shuſh'kaſta temma dol'ſtop': nozh nej ſazhnê.

*

Doſt' ſa svitlobo, zhe bomo bakle perſtgale,
Węle dan ni ſa klag′vanje,
Blęda svitloba je doſt, de bomo ſdih'vale:
De se le videjo lajne.
Ena ſa drugo seſtrę
Grenke tozhimo solſę,
Vsaka ſdej svoj' gorję sama nej povę.

*

Sdej sem objokana ſtope ſvęſdogledarna,
Ter je tok njen' lok permaſal:
Dokler je verh tvoj ſtal, se Ti ſa me bla marna,
V′ nozhi je ſvęſdam pot kaſal,
Sdej pak bresglavne leję,
Kriſhem vse kamer othę.
Pijanu nebesa se semterkje vertę.

*

Tud' ta Bojęmska, tud' Nemshka skaſat' se otshe,
Vsaka szer ſtrune navya:
Kumej navyta usaka ſupet odskozhe:
Ena to drugo powya.
Struna narodnu grenzhy:
Pishva naushęzhnu wrenzhy;
Shkripa vse, terga se, gerdú vse gerzhy.

*

Vonder, kar more, vsa skup ſakrôſhe menoſhza,
Poje po golemu gerlu:
V′ nębu vsadena bod′ o Parnaſſova Roſh'za;
Kar Te je tukej iſderlu
Nej Te tam gorivsady
Jen' kjer Te vezh per nas ni,
Sęnza saj Tvoja nam verte nej hlady.

*

Sadnezh ob en' sap'sem têzhe kraynska Diviza,
Ter tud' to svojo ſakrûle,
Slabu she poje na mojeh goslah ovzhiza,
Al ſdej zol ona lè tule,
Kjer se Modriza odshla,
K'tira se upanje bla
Mojeh túd' gosl, se mogla paſt' na tla.

*

Kniſhi, in' próſti Gospudji so si lomili
Vejze is Tvojeh vershizhkov;
Modri visokeh naukov so si nar'dili
Krone is Tvojeh germizhkov:
Sdej sê njim kranzel sushy.
She tu njeh goriderſhy,
De v' koreninah tvojeh JOSHEF berſty.

KDUR NAWUGA JE BRES BUGA

Jernej pride v' vas k' Andreju
Enkrat bliſu ponozhy.
Andrej vſtane, ter Jerneju
Odpręt' vrata bersh hity.
Zel vesęl 'ga gorivſame:
Jernej 'ga nasprut′ objame.

*

Vſtani moja Mętha! vſtani
Andrej klizhe na us glas.
Hola! rózhnu sê spredrâmi,
Glej! gdu pride k'nama v'vas.
Vſtani, hiti se oblęzhi,
Hit′ Jerneju s'kom poſtręzhi.

*

Ked de b' trenil, vſtane Mętha,
In' si ſbrishe sèjn s' ozhy;
Klizhe fanta, in' deklęta,
Ter njim' urnu vſtat' vely.
Ta bersh vſtane, k'nje pertêzhe,
Fant preverne se, vſtat' netshe.

*

Skozhi Minka! ogn spislii.
Ter ſakuri pred pêzhjo:
Eno pishko 'mu poyshi,
De bersh jeſt ſakôlem njo.
Minka skozhè bersh skus dure,
Vjame pishko, in' ſakure.

*

Fantu vkaſhe ozhe vſtati,
Ter na vert 'mu urnu têzh,
Inu jabuk ond' nabrati
Sa zrêt lepeh, in' ſa pêzh,
Al nawuga fant ozhęta,
Deslih ſhuga, in' obęta.

*

Minka vide tu, in' shlishe,
Kar be ozhe imel rad,
Puſty ogn na ognishè,
Jabuka ter tezhe brat′
Terga, tręse, in' pobêre,
Polno zajno njeh nabêre.

*

In' oh! zhudu! sprebernile
Jabuka so se v' ſlatú,
Ter ked sonze so svitile
V′ njeni zajni sê lepú.
Glas is nęba sê ſashlishe:
Vse tu moji Minki shlishe.

*

Hrup vesęl po hishi vſtane,
Vse se s' Minko vesêly.
Fant ſbudy sê, ter sèjn mâne
Lęn si urnu is ozhy,
Skôzhe s' gnęſda, in' imęti
Mink'nè shaz ſazhnê ſhelęti.

*

Bersh tedej on tudi tžzhe.
Von na vert k' ti jablani,
Slęſe na njo, ter k' nje rezhe:
Daj ſlatâ ti tud' mèni;
Al hèrſt! vęja se odlome;
Pade s' nje, in' vrat si vlome.

*

Sem otrozi pertezite
Glejte! Fanta, in' dèklê,
Ter se wugati uzhite
Urnu svoje ſtarejshe.
Oh otrozi! gdur nawuga,
Je nasręzhn, je bres Buga.

TEH STARSHOV KLETVINE NASREZHNE KONZ

Moj syn! moj syn! ſdihuje
Kletwod ſdej us blęd, in' terd.
Oh! o ſhaloſt! kry ſmerſuje
V′ meni oh! oh! pridi smert;
Smert oh! pridi, ter resklati
Hiti urnu mi serze;
Hit', oh! hiti me ſaklati,
Doſti sem jeſt ſhivel ſhę.
 
* * *

Miza shlishe tu ſdih'vanje,
Strah njo merſl sprelejty,
Ter, kaj be blu tu zag'vanje?
Svędit′ silnu hrepeny.
Têzhe, pride, 'ga objame:
Kletwod! oh! oh! ſbudi se
Kletwod! glej! de naprevſame
Shaloſt prevelika te.

* * *

Klętwod ſbrihta se, k'nje rêzhe
Miza glej! kaj me mory,
Beri sama, kar me pêzhe,
Ter en liſt nje pomoly.
Bersh 'ga vſame, ter odpreti
Miza otshe liſt na 'n fart
Strah ſazhnê v' nje gomaſęti,
Ona liſt ta toku brat.

OZHE MOJ

Shę doſti klętva je me vasha pregajn'vâla.
Shę doſti meni je nadlug preſtati dala.
Shę doſti sem terpel, ſhę doſti sem preſtal
Shę doſti muje sèm se reshit' si perdal.
Gluhú je mi nebú vse vasha kletva ſt'rila,
Ter k'proshni moji ſhę terdu vse ſaklenila,
Nezh jôk, nezh jamer vezh letu naommehzhy,
Le, koker klęli ſte, toku sê ſaderſhy;
Vso sręzho, vso je prezh od mene odvernilu,
Us serd svoj, jęſo vso je zhes me prebernilu.
Od vseh, od vseh! platy le revnoſt mi dèſhy
Od vseh, od vseh! platy me tare, in' mory.
Vse, oh vse! vse ſtvary so zhes me se sklenile,
Vse, vse! k' nasręzhi le so mene obsodile
Vse, vse! so mi sovrash; vse, vse! zhes me réſhę,
Vse, vse! me ſtiskajo, me tarejo, teſhę.
Al h'klubu, h'klubu! vam jeſt notshem vezh ſdih'vati,
Vsem h' klubu revnoft sam si otshem dnkonzhati,
Prezh proshne, upanje, nebęſa, vira prezh!
Nezh jeſt navirijem, nezh jeſt naupam vezh!
Le tolkajn zhasa shê ſhelim si jeſt ſhivęti,
De liſt moj dakonzham, ter de ſlobnuſt se vnęti
Samore v′ meni sê. Al oh! ſhę, ſhę! gory,
Shę ojſtre wôdek me v′ serze vſaden mory.
Oh ozhe! oh! vi ſte, oh! vi ſte mene vklęli,
Vi sręzho ſte, oh! vi ſhivlenje le odvſęli.
Oh! koker jeſik vash je me vseskuſi klęl,
Tok' en nasręzhne konz sem jeſt vash syn ſdej vſęl.

Jur Kltwod.

* * *

Strashne liſt ta komej ſbêre
Miza od svoj'ga synu.
Groſa! — V′ nji serze sê vdêre,
Pade, vmira od ſtrahú;
Nezh tresenje, nezh maſanje
Nji ſhę napomaga vezh.
Oh! ſabſtojn je vse pushanje
Kjé je, kjé je! prezh je, prezh.

* * *

Kletwod vględa njo leſhati
Shę mertvo, in' vso terdo;
Oh! ſlobnn ſazhnê vêkati;
Konz, konz! nej tud' mene bo
Srêzhe, têzhe, nosh popade,
Bersh si v'serze 'ga vsady.
Oppotêzhe se, v'krog pade
Ter mertve se sèm ſvaly.

* * *

V′tem vam matere! ozhetji!
K'tiri ſte navadeli
Sê otroke vashe klęti,
Voshem, de b' se ſględali.
Oh! kar Kletwodu ſgodilu
Sê je, sê vam tudi ſna.
Oh! kar Kletwoda vmorilu
Je, vas vmorit' tudi ſna.

SADOVOLNE KRAYNZ

Men'sonze is ſtraſhe Hrovatske gor' pride,
In' na Korathanu ſa hribe ſajide,
Is Burjo me shtajerz po ſimi hlady,
Is Jugam mi Lah po lęjt' zhêlu puty.

*

V' vsakemu lejtu jeſt ſhajnem pshenizo,
In' ajdo; lan sęjem ſa lepo tanzhizo.
Kaj maram, men' rase na pojlu ſadoſt,
Nt sile trebuha ſa kruham men' noſt.

*

Jeſt sukno imam is fin fina Pad'vana:
Marushka pak rash nos' is prav'ga meſlana,
Moj prushtóf ked pirh lep erdęzhe shkerlât;
Al moderz je nje us srebęrne, in' ſlat.

*

Okrogle rad plęshem, s'nogame perdâjam
Glas godzam, ter se na dva zepa sem majam,
Al Shpęla ſa mano prov rozhnu drobny,
Stopine pobira, se v'rinke verty.

*

Spehove jeſt ſhganze ſravn kislega ſęla
Shtèmam, kader pridem od teshkega dęla.
Klobasa je dobra, tud' dobrè je sok;
In', kar se she zmare na raſhnu okrog.

*

Useler imam ſa vse ſhidano volo:
Al' deni me v' ſhovd: al′ pak poshli me v′sholo;
Is eno besedo, jeſt sem korénâk;
Sdej dęlam, ſdej waham, ſdej pyem tobak.

V.

SODNE DAN ENEGA PIJANZA

Us ſmamlen Pytovin perpaha s' oshtarye
Prov poſnu v'nozh damú; on sam navę kokú.
On terka, on hlaſtà na dure, on upye,
De ſdajzi 'mu odpręt' ima pridti kedú.
Marjętha shlishe tu, ter têzhe 'mu odpreti,
Odklęne terde plêh, in' notri 'ga spuſty.
Tu s' bliskam Pytovin, in' s' Buſam ſazhne klęti,
Vse pretesnu 'mu je, vse 'mu se napek ſdy.
Sdej rojy on, de pęzh sé njemu perpoguje:
Sdej, de sê miſa, ſtol s'njim 'krog, in 'krog verty,
Sdej, de 'mu koſlèze zhêleshnek prebrazhuje.
Sdej, de 'mu svęzh prevezh po hishi 'krog gory.-
Spat' spravit' njega se pregnana ſhena muja,
De ſt'rila ona be tu, kar sklenila je.
Perludnu ſtręſhe 'mu, ter 'mu she pyt' ponuja;
Al ſaſasplive mâk 'mu ona napijé.
On vſame bersh koſarz, naſtave, ter'ga ſvèrne.
Na miſo treshe s' njim, zènk! on tu ſaſhvenklâ.
Ter us reſdruſhe sê. On se ſa miſo ſvèrné,
Saspy, ter vezh navę, kaj sam s'sabo keklâ.
On spy. Terdu spy on. Tu je, kar 'tshe Marjętha;
Grę, klizhe posle skup. Ti urnu pertékô,
In' kar ta vkaſhe njim, bersh vſamejo ozhęta,
Ter kje v′ en kevder 'ga speozhega nesô.
Tu njega poloſhę, Marjętha 'ga bersh slęzhe,
Par nag tu Pytovin na goleh tlah leſhy.
Stróp, ſtęne ona vse s' zhernem sèknam prevlęzhe,
In' varnu okna vse ſapre, in' ſamashy.
V′sręd' kevdra ona je eno miſo puſtila
Perneſt′, in' ſtóle tri poſtavit' okol' nje
Te s' zhernem arosam je ona pogernila.
Strah rata njo samo; ke ona vględa nje;
Le eno luzhezo samo je tu perſhgâla;
Verh miſe njen' plemęnz blęd sam tukej merly;
Pred miſo pak letę besęde ſapisála:
S prahú se ti pershl, en prah se ſupet ti.
Na ſtropu vide se en ojſtrè mezh bliskati:
Pravizhna vaga ond' od njega dol' visy.
Pod njim se videjo buqve ſtrashne leſhati:
Pod njim tam smertne sklęn ſhe us reſwyt leſhy.
Al tu she doſti ni. Tri sèm je perpelàla
Najęte Angelze. Tem k' miſi vkaſhe sęſt′.
Sodniki bodete! je ona k' letęm djâla:
V′ hudizha sama bom se preoblękla jeſt.
Sodite! koker sem jeſt vas ſhę nauzhila:
Ti na njegovo bod': ti bod' na mojo plat
V′ tęm, v' komer bodem jeſt moj 'ga moſhà toſhila.
Ti prosit′ ſa n' imash: ti meni vse prov dat'.
Oblubejo ony. Marjętha grę, oblęzhe
Hudizha: narédy si rep, inu rogę.
Spet pride, ketene teshke ſa sabo vlęzhe,
Ter Pytovina bersh tu vklęne v′ panoge.
Med tęm pretezhe zhas, v' katirem' be ſgubiti
Mâk syojo mozh imel Marjętha skrye se.
Vse vtihne. Pytovin ſazhnê se ſdej dramiri;
On ględa, zhuje, nezh navę on ſnajdti se.
Vse je naſnanu 'mu: vse zhudnu: vse je ptuje.
On misle semterkje; ſtrah je vsega pravſęl.
On mane si ozhy. On mole. On ſdihuje:
Oh! kam sem jeſt prishl. Oh! kaj bom jeſt ſazhęl.
Oh! nag, parnag! sem jeſt, s'ſhelęſjam so obdane
Mi obedvę rokę. Ah! v'teshke panoge,
In' terdne shpringarje so meni sakovane
Navsmilenu obę, oh obedvę! noge.
In' ond' o ſtrah! — Kaj se ſen mezh nad miſo bliska?
In' ti - oh! gdu so ti? - Katiri tam sedę?
Joj! vse tu ſtrashe me, skerby me, vse me ſtiska.
Joj! — grofnezherke! smert, smert! meni govor?.
Toku ſdihuje on, in' al oh! o! nasręzha!
En bréſn se ſa njim odpré. Plemęn ferfrà
Is njega, inu dim. Marjętha vsa goręzha
Vonplane na 'n, ter 'ga pred sodbo kje zèfrâ.
Preberne glas, ter'ga ſazhne terdu toſhiti:
Ta zhlov'k Sodniki! je, katirè koker ſhiv
Snal drug'ga ni ked klęt', inu poſhręshnu pyti:
Tok' vmerl poſhreshnu je, tok spyl se je, le spyl.
On zhlov'k ni nigdar bil. On bil je le ſhiyina,
In' tudi ta ne prov (koker se grę) vselej.
On zhes naturo je ſherl, kar naſt'ry ſhivina.
On umne she ni bil, kar on ſhivy, kedej.
Sabſtojn je doſtikrat njegá mate svarila,
De ſtare krone s' nje je ſmovſl, in' ſapyl.
Sabſtojn je ſhena 'ga tud' doſtikrat prosila,
De b'pametnejshe on saj ſdej v' ſakonu bil.
Nezh maral ni ſa tu. Vse proshne, vse svarenje
So ble ſabſtojn. On se na vse tu ni oſerl:
Sapravèl ſdravje je, ſapravel je ſhivlenje;
Poſhręshnu ſhivel je: poſhręshnu je on vmerl
Sodite ſdej sami, al on po vsi pravizi
Nashlishe meni us; al on sam naspoſnâ,
De jeſt njega nekjer natoſhem po krivizi,
In' de njegova vęſt vse tu prov meni da.
Vse res je, vse je res! ſazhne ſdej govoriti
Ta Angel, k'tirè je bil na Marjêthno plat,
Res je, vse res! on sam namore nezh tajiti.
Kriv je, persilen sem hudizhu jeſt prov dat',
Na tu ſazhne sodnik von s' ſtrashneh bukuv brati
Vse, kar je Pytovin vse svoje dny greshil,
O ſtrah! on more sam, sam more on spoſnati,
De vezh ked ſtukrat je peklâ on vrędn bil.
Spęt pèrhne sèm hudizh, ter njega otshe vſęti:
Sa njim se breſn spęt odpre us, us! gorezh.
Sabſtojn so proshne vse; ſabſtojn so vsi obęti.
Sodnik pravizhnè njeh ſdej shlishat' notshe vezh.
Al vſtane Angel ſdej Sodniku na desnizi,
Ter prose ſa odlog 'mu spokoriti se.
Nej ſupet oſſhivy! nej doſti ſt'ry pravizi;
Jeſt porok ſa 'n sèm, de on bo pobulshal se.
On sizer vrędn ni; al smilè se mi ſhena,
Katira prose ſa 'n: katira vdova ſdej
Shaluje vsa v' dolgęh, in' od vseh ſapushena.
Njo vshlishi, ter naſaj nje njega ſupet dej.
Sodnik pomislè se. — Is vsmilenja k'Marjęthi
On prave: nej se tu, kar prosesh ti, ſgody!
Nej grę naſaj na svejt, nej spęt ſazhne ſhivęti,
Al ojſtru, ojſtru! nej on tam se pokory.
Hudizh odklêni 'ga! ter s' sonzhnega potôka
Shivlenje pyt' 'mu daj. Tu on nej vonspije;
Ti pak, katirè sè se meni ſa poroka
Dal, glej! de on toku pijan vezh navmerje.
Natu ta Angel bèrsh en ſlat koſarz poſtave
Pred Pytovina sèa, ter povse vkaſhe spyt'.
Pij pamet Pytovin! ſhivlenje pij, on prave:
Ter posehmalov se en zhlov'k nauzhi bit'.
Kèb' trenil Pytovin ſa ta koſarz popade,
In' v'eni sapi bèrsh on njega posushy.
Al zhes en majhne zhas na tla on doli pade,
Ter us ommotezhnè terdu ſupet ſaspy.
Vsak slęzhê, kar je bil; spet posli pertezhejo,
In' koker je poprej njeh nauzhila ſhę;
Sdej v' en mertvashke part bersh njega ſavyejo:
Naſaj nesô, in' tu na pare poloſhę.
Med tęm Marjętha grę perſhgê smertnu kadilu;
Po zęli hishi sê mertvashke dim kady;
Grę, preoblęzhe sê vsa v′ zhernu oblazhilu,
Grę, ter s' zhebulam si pomâſhe bersh ozhy,
Sera k' param vsęde sê. Zhas pride; ſdej majati
Se Pytovin ſazhnê. Marjętha otshe ſtêzh',
Al oh! issęde se na kup vsa, in' wejſhati
Le ene ſtópne vezh, odtod namore prezh.
Sdej vſtaja Pytovin, ſdej ględa on debęlu,
Koku, de od ſtrahu vsi s' hishe vonwejſhę.
S' pâr skozte, in' na glas upie on vesęlu:
Ludji nabojte se, ſhiv jeſt sèm ſupet ſhę.
Shiv sèm; ſares sem ſhiv. O! kjè je moja ſhêna?
Kjè je Marjętha? - Oh! tu, tu! ona zhèpy —
Prevſęta od ſtrahú vsa blęda, spreminena
Oh! tu, tu! vsa na kup issędena leſhy.
On vſdigne gori njo. Marjętha se ſavſame
Na vidês, de njen' môsh je ratal ſupet ſhiv.
Sê vesély, in' 'ga ſupet sladku objame.
On prave nje: kaj je terpel, in' kje je bil,
Ter kaj oblubil je. Marjętha ſdihne, rezhe:
Moj Pytovin! je bil ta dan toku ſtrashân
Kaj bo pijanzi! vam, kader ſhivlenje ſtêzhe,
In' bo zhes vas prishl ta prave sodne dan?

PARADISH

Ekrat Nęſha je groſila
Se zhes Evo, de puſtila
Smamit' sê skus kazho je.
Męnesh, prave mosh: de ſt'rila
Be dergazhi ti; ke b'bila
V′ paradiſhu namęst nje? —

*

Fej! sram be mé moglu biti,
Ke b' namogla jeſt puſtiti
Smyram ene jablane. —
No! no! jejnaj sê jeſiti
Vse ſhenam se ſna ſgoditi
Kader niso pametne.

*

Hum! ſatorej ſte moſhaki
Le vi Modrijani taki,
De vam nigdar naspovſy.
Al na skushno ke be pridti
Moglu, kaj vela? Stopiti
Be naſaj nam mogli vi.

*

Jeſt sê notshem prepirati.
Vęsh, de sê na pôt podati
Morem jeſt ſa un' in' tu.
Kar ti imam sporozhiti
Je: de nimash iſdariti
Ti na moj'mu Sultanu.

*

Toku rêzhe, slavu vſame,
Grę, oggerne plajsh zhes rame,
In' na kojna vsęde sê.
Al on kumej prezh odjide,
Nęſhi bersh serblivoſt pride
S' Sultanam ſtemlati sê.

*

Grę, na n' sęde, iſdariti
Otshe ona. Pès zviliti
Milu ſdej ſazhnê pod njo.
In' ke s' lępo se vbraniti
Nji ni mogl, se jeſiti
Je ſazhęl, ter vgriſnel njo.

*

Jedernu naſaj perdirja
Môsh bèrsh. Nęſha 'ga oſſmirja:
Gerdesh! kaj je tręba blu
Teb' mene ſapel' vati,
Ter na skushno poſtavlati
Vwogo revo mê toku?

*

Nęſha, prave on: kaj ſt'rila
Be, ke b' namęſt Efe bila
V' lep'mu Paradiſhu ti?
Tu te ima poduzhiti,
In' de posehmal groſiti
Se zhes Efo nimash ti.

F. D.

NEZHEMERNOST TEGA SVEJTA

Perjatli pravu skupej ſbirajmo wogatſtvu
K'tir' nas tud' s' tęga bode spremilu svejtâ.
Kaj bo po smerti teb' glas imenitne pomagal:
Al'zhaſt tęga svejtâ, k'tiro tok' silnu ſhelish?
Kaj bodo tebi vsi shaz' erdęzhega murja
Na na' plat' groba dâli ſa eno pomozh?

N.

NASVESTOBA

Od britkuſte sê vſtreliti
Tiln enkrat otl je,
De si Shpęlo ſarozhiti
Mate 'mu branila je.

*

Grę v′ gojſd, k' smerti se perprave,
Vſame pukshezo v' rokę:
Njo na zhêlu si naſtave,
Sproſhe. Krês! al odpovę.

*

Spęt on otshe njo napęti;
Al en glas oggovory
Njega: Fant! ſakaj ſhivęti
Vezh na svejtu notshesh ti?

*

Tiln vſtrashe se, pomakne
Prezh odtod se na ta glas.
Inu ſdajzi ſupet vtakne
Svojo pukshezo ſa pas.

*

On oſré sê, ter krevlati
Vidè eno babo sèm.
Tebi (ta ſazhnê kremlati)
Jeſt prishla na pomozh sem.

*

Vem, de Shpęlo otsh imęti.
V′ moji mozhi tu ſtojy;
Al jeſt svjetjem, de njo vſęti
Dobru v' pręsho imash ti

*

Zhe ti ſvęſta bo oſtâla,
Sem jeſt dobra ti ſa to,
De bo Mate she velvala
Sama tebi vſęti njo.

*

Srêzhe; trikrat se oberne
Ona, ſdej sèm, ſdej bersh kje.
Zhudu! baba se spreberne
Vsa, en lep mladenzh ſdej je.

*

Tiln ględa njo debęlu.
En nov zhudesh se ſgody.
Ona rezhe: Shlix! shlax! shlęlu!
Tiln us se spreminy.

*

On se zhude. de ſwejſhâla
S'liz je njemu vsa mladuſt,
Ter koku de je obdala
Siva brada 'mu zhêluſt.

*

Mate! oh! kaj ſte nar'dila,
On ſdihnje: vi s' menô?
Oh! koku bode lubila
Shpęla mê s' tako bradô?

*

Syn moj! tu je moglu biti;
Ratat' moresh en tak môsh.
Shpęlo pojdema snubiti.
Shęnen jeſt: snubazh ti bôsh.

*

Na to viſho bosh ti ſvędel:
Zhe ti Shpęla ſvęſta je.
Ter s'tem perſtanam naredil
Spęt, kar bil poprej sè sê.

*

Ta je dobra, bersh tezima,
Prave Tiln: ma dva k'nji;
Nje naſtavo to nar'dima,
Mordej de se vjame v' nji.

*

Ferk? skus zhiſt hlad ſta sferflala,
In' ked vętr kje prishla.
Shpęla je na pragu ſtâla,
Ter na Tilna zhakala.

*

Starzhek grę k'nje; njo poſdrave:
Deklê! nise mordej ti
Shpęla? Ja! ta k' njemu prave:
Kaj be radi meni vi?

*

S' kusam tęm sma perlejtęla
K' tebi sèm od tod, in' tod,
Ter ſa kusèno be vſęla
Rada s' nama té na pot.

*

Vezh samá se pomęnita,
In' zhe si dapadeta,
Prizho mene oblubita,
De ta puſt se vſaméta.

*

Hum! ſakaj ne, prava Shpęla:
Jeſt te vſamem ſa moſhâ.
On: ja! zhe nise imęla
En'ga drug'ga lubega.

*

Sakaj notshem, de b' puſtila
Savle mene ti koga,
Ampak, de ſveſtú lubila
Be le njega samega.

*

Shpęla se je nasmejala
Inu djala: Enkrat ja
Sem jeſt tok, tok kje shtemala
Res! ſhe en'ga Tilna.

*

Al kedaj ſhę sem puſtila
'Ga, in' dala 'mu slavú,
Tebe ſdej sèm jeſt ſvolila,
Zhe mê otsh' lubit' ſvęſtu.

*

Tiln, k'tire skus tu ſvędel
Je ſadoſti, koku je
Shpęla ſvęſta; je naredil
Skus svoj perſtan Tilna sê.

*

Inu namęſt fanta ſtâla
Ena baba je prêd njo,
K'tira Tilna je prashala:
Koku otsh', de shtrafam njo?

*

St'rite mate! de shê Shpęla
Osemdesęt lejt ſhivy,
Inu de moſhâ imęla
Na bo svoje ſhive dny.

*

St'rite, de bode nosila
Spręd en rónz, en rónz od ſad
Inu, de se bo skryvila
Vsa k' en serp na eno plat.

*

St'rite, de bo kermeſhlava,
Na pol slępa, shkilaſta:
De bo ked lisjâk erjava,
Garjova, in' pegaſta — — —

*

Baba trikrat poskozhila
Je na kriſhem semterkje,
Ter je Shpęla taka bila
Koker Tiln otl je.

*

Osemdesęt lejt hodila
Po vasęh vkrog ona je,
In' deklęta je svarila,
De b' nad njo se shpeglale.

*

Al oh! shkoda! de minile
Njene lejta vse ſhę so;
Shkoda! de so poſabile
Vse deklęta ſhe na njo.

AMYNTH NA OZHY SVOJE ELMIRE

Skryte svoje ſharje, skryte!
Sagernite se ozhy!
De is vas Amynth navjame
Kako iskro, ter navname
Se us, in' zel naſgory;
Satu skryte, varnu skryte
Svoje ſharje, 'mu ozhy.

*

Al nekär! - Oh tu naſtrite!
Je naumnu kar ſhelim.
Svit vash v'édnu mi miglajte:
Ogn v'serze mi smejajte,
Rad od njega jeſt gorim,
Oh! nekar mi navgasnite
Ogn vash, jeſt rad gorim.

*

Blogèr, bloger! de je vnęlu
Se od njega mi serzę,
Vęzhnu vam samu goreti,
In' ſen aldov v' prah iſtlęti
So samu moje ſhêlę
Bloger! ogn! de mi vnęlu
Sê od tebe je serze.

*

Tok perjętnu sonze sijati
Mi namore, ked va dva,
Tu enaku zhes vse sęje,
Tu vse bres reſlozhka gręje:
Va dva le me samega.
Oh ozhes'za! meni sjati
In' mê gręt' nanehajta.

*

Migléj vash bod' le povêle
Meni svetu, in' samu;
Potęm otshem vse vrovnati
Lejtat′, plavat', ſtat', leſhati,
Koker njemu bo lubú,
Sam on, sam on! bo vesêle
Moj′ga serza le samu.

B. E.

DVUWOJ

Edn na pojlu wóje wye:
Druge domâ vinu pye.
Zhe lih niſta obâ junaka;
Vu vinu ſta s', vęm, enaka.
Kup'ze lohka je spijati;
Teſhji kry je prelyvati.

Pavl Ritter.

KLEK

Kader nozh se s' zhernem krylam
Na us volne svejt sproſty:
Mejsz sê s' blędem oblazhilam
Zhes plav firmament spuſty;
Takrat vęsham dan je frêk:
De imajo jit na klêk.

*

Ob ti uri bersh Marusha,
Kader vse po hish' ſaspy,
Se na klek napravlat' skusha,
S' maslam vraſhjem poleshpy;
Mêtlo jęſde: v' luft ſlejty:
Vrag njo nêse, v' klek hity.

*

Anka vide tu skus shprajno:
Kok' Marusha ron sferfrâ,
Is serblivjam lejtet′ ſa njo,
Vse ked una tok rovna,
Is maſilam se pazâ;
Tud' njo ſlud' na klek zefrâ.

*

Kumej ona kjekej pride,
Shę nje urnu skuptekô.
Kumej njo ta mnoſh'za videe,
Shę njo klizhe ſa seſtrô:
Seſtra luba! lesèm k'nam,
Serzhna bod'! nabod' te sram.

*

Tamkej ona pervezh raja:
Potler k' miſi vsędé sê,
Sdajz paholzhek sem podaja
Dapadejozhe shpendije.
Muſhle, shtrukle, flanzate
Raze, ſajza, inu vse.

*

Tamkej plęshe, tamkej drajna,
Zelo nozh se tam verty:
Drago pije bres nehanja,
Al kar se nje bulshe ſdy.
Nozh je lohka, des' naspy
De le ima, kar ſhely.

*

Klek ſhę jide pruti konzu,
Anka sama ſa se skerby:
D'shęzheh shpish v' en'mu lonzu
In' v' prepértu naloſhy.
Bersh se vkrade, dam' hity,
Ter potuhnenu ſaspy.

*

Kader ſjutrej ſôr oppôzhe
Prut' domazhem se shtemâ;
Bersh is poſt'le goriskôzhe
De b' shli gledat′, njeh rovnâ.
Kumej vſtane, se wahâ,
Skryt'ga nekaj de imâ.

*

Al ſdej rozhnu skozhe, inu
Ględat bersh v' prepert hity,
De b' pokus'la shpiſhe, vinu;
Al kaj najde? kaj se t' ſdy? -
Nezh nanajde: vse nezh ni;
Tok ta slępe klek miny.

*

Kader se is Sęnja mejſta
Gręde pruti Karlovzu,
Karolinska kaſhe zęſta
Vsak'mu hrib Klek v′ tu oku.
On je ojſtr in' visok'
V mèglo skryva se globok'.

*

De na njega verh te vęshe
Skupej hod'jo, govorę;
Tamkej de ta mnoſh'za plęshe,
De se vsake dan vertę.
Al je ręs, al' ne, navęm:
Samu mojo misl povęm.

*

Al je Klek nezh, jen' slepota;
Al zhe je kaj: tok slepy,
Kjer njegova vsa lepota
Se tok' hitru sprelejty.
Bulsh' je vso nozh dobru spat',
Ked is Anko ſjutrej vſtat′.

PAV, INU SLAVZ

V'en'mu gradu na dvorishi
Je en Pav shtemanu ſtal,
In' ke tukej pejti shlishi
En'ga slavza, jęſnu djal:
Muha! jejnej ſhvergolęti,
Jeſt namorem tu terpęti.

*

Bratez! k′ njemu slavzhek rezhe:
De be jeſt napejl, gospâ
Po nebeni zęni netshe,
K'tira meni jęſti da.
Otshem jeſt per nję ſhivęti,
Nji jeſt morem vednu pejti.

*

Pav ſazhne gerdu vekati;
Lepa gospa se ſbudy,
Ter, ke Pav njo vezh ſaspati
S′ svojem vękam napuſty;
More mojshkra gorivſtati,
Inu Pava prezh segnati.

*

Slavzhèk vidè tu; ſapóje
Pavu pesm ſa slavú.
Pav! zhe shlishat pejtje moje
Notsh', pobêri se s'gradú.
Tukej ti nasmęsh vekâti
Inu zhes me godernati.

GARTROSHA, INU MERZISA

Kok′ węla se ked snęg, k' Roſini prave Mina:
Mordej ki krędo jęsh, de te tok blędo ſt'ry?
O kajshe! prave ta: le napijem jeſt vina
Kèd ti, katiru te kufręno naredy.

Rokopisno gradivo

Viſtab, non vitiat.

ena zhebela na rôſhi.

Ortographia pure Elementaris Lingva Carniolica

Nula salus bello, pacem depoſeimus ommes.
Vergil.

Pred tebe, o Belin! in vas svete Modrrize!
Poneſhnu verſhe se en zhlov′k na svoje lize,
Ter mole vas, milu, kar on v′rokah derſhy
Svete Divize vam pod noge poloſhy.
On prose, de be se zhe vam se bode ſdelu,
Tu, kar on pisal je perjaſnu gorivſelu,
In′, de, kar bode on od Kraynskeh zherk ſapejl,
Be vsakatiri Kraynz perjaſnu gorivſel.

A

A pervezh skupej vsem A vselej ſhely biti.
ſa nemshke de se ón nima shlishat pustiti
Namest njega Odam nej O le tak imá,
De A svoj lestne glas noben mu naſavdá (a.)

(a.)[nejasno]

De Nemz pred elam lę svoj glas ′mu more dati
Kader na konzu bo en mosh oh otl stati
′S tem se bo on Shtemal, stem si bo on Igral.
′S tem bode drugega she tudi vezh Keklal.
Spal pak, m′ samoſloſh us von se more vſeti,
In′ kar je ſhene zol nasme tak glas imeti.
Sadosti tebi je, de ti od A tu vęsh,
Sapisal zherko to dergazhe de nasmesh.

B. P. in W

B. P. in W ſhelę svoj lestne glas dobiti
Biti. Pyt′ in Wyt′ otę skus tu varnu lozhiti.
B. gladke glas ſhely. P. terd. W povſkega,
′S veselam nej ſatu B. W en prostor da.

C. K. in Z

C męnem, de zhes tu bo nehala dihvati,
De Z in K sta njo pustila wendeſhati,
Pervole, de zhe kdu per ptujeh njo pusty,
Ter nezh namara vezh, de lih vezh v zirkvi ni.

D. inu T

D tudi inu T sta si roke podala,
Ter oblubila, de vezh se na boſta klala.
Desh wogat nivam D od ſgur doli Deſhy
Tesh T en teshke vos teshku v′krebru Tishy.

E. É. È. ê. ę.

Perjaſnu E, in′ É bè radè sê objęlé
Keb′ pushèlzé loku ſa vsak svoj glas prêjęlé,
E vsoku rêzhé nèj. E nisku rêzhé Rezh
E rêzhé nèj tèrdú jest uzręm, natihèm Dęzh.
Ê ′s stręshèzo ſa dve, déb′ ve njo gorivſęlé,
In′ ſa Pezhęnko pêzh njo de bè vę imęlé.
Vas prosè, in′ Ę ta vélala dèb′ ſa dvę
ſatu, kè ′s rêpkèkam sê dajlshè vtęgnit′ vę
Tudovske E terpy, de ona se naſrêzhe
De pol nobedn njo ſapisat′ v′ Dobrem netshe,
Terpy volnu, ſakaj tu je njena lestnust,
De ona nigdar se naslishe jit is ust.

F. Ph. inu V.

F koker nekdej ſhely vselej ſerzhati,
Tud′ v′ ptujeh on Ph svoj glas namisle dati
V. shpizhal se nabo zhes tu, męnem, jeſit
Zhe on ſerzhanje vezh nigdar na bo dobil.

G. K. H. Jod

G. rada be od K pustila se lozhiti,
De eno mervezo od K si ohraniti
Vas prose, de she smę, de worsh bo rèkla Host
H, in′ terda be ostala vselej Kost.
Al′ de be lahene G v′eno H prebernile,
De gosto godbo be ′s hosto hodlo mamile,
Al′ de be nemshke jod namest nje shlishal se
Vas prose de vę tu be odvolile vse.

H

H. nej hahlati se posod ſastopnu shlishi,
Kjer kol on bode stal, pred njim C naſapishi.
In′ kader Nemz bres C ′s jeſika ga ſguby,
Povsod nej njega Kraynz popolnima von spusty.^[20]

I. inu Jod.

I samuglas se rad pusty pregovoriti,
De mamest E se on nima pisat′ pustiti,
In′ Jod en samuglas sam biti notshe vezh,
Radi se on vsem pusty ja, je, ji, jo, ju ſrezh.^[21]

K. inu Q.

K. v′kraynskem namest Q. in′ mest C. krayluje,
On rehkvu seje sam, sam terde podkve kuje.
Al′ vonder on pusty, de rezhe Q na glas
Qvishku, Qvatre, Qvinte, in′ tud′ Qvarte, Qvante Qvas.

L

L. prose, de be vę, kar so ſhene prosile,
Pisati ga povsod perjaſnu dovolile,
ſa ev, ſa iv, ſa ov, ſa uv, al pak ſa av
Deb′njega moshke spól le sam na konzu bral. ^[22]
Dolg nej istegne se, al′ zeno nej plazhuje,
Za ima V le bral, zhe lih ga ſapisuje.
Dolenz, zhe otshe, nej ga rezhe dolg vselej
Koker navajen je on rezh odnekdej.
ſad A, ſad E. O. U. so dvojne L pisali ^[23]
Eni, de njemu be kak tershi glas perdali,
Al′ loſhe vólle kdu od vóle be delil,
Na konku pak she on ni dvojne pisan bil.

M inu N

M, inu N be tu od vas rada prosila
De be onâ skus nos ſa naprej sgvorila,
In′ de vsak v′ptujeh lę be dvakrat pisan stal,
Ter vsake ptvjz taku ga ′ſvezhem shumam bral.

O. inu Ó.

Okroglu O be s Ó se rad ſazhel sukati
De vsak be jel svoj glas reſloſhnu godernati.
ſakaj be v′ bolshem se O v′ en U sprebernil.
En dobre urſhoh she nobedn ni vganil.
Same lublanzhanke so bolshe ′s U pisale,
Od bol na posovjo so one U jemale,
Al′ kje je bol kedej ſa bel pogmórne pejl.
Bel prov gorenz tedej od bel je bolshe vſel.
ſakaj she nigdar ni E v U se sprebernila,
Zhe lih po sili je se rezh ſa U pustila.
Al′ E v′rogęh bosh v′Gospudu ſgubil
ſa tu ke pisat′ je on v′njem U óblubil,
In′ zhe lih Terſhezhan ga ſrezhe le Gospod
Navada vonder lę s U pishe ga povsod.
Al je navada da pak prov nasmęm skleniti
Jest, Vam en vam pustim rad zhes, tu prov soditi.
ſakaj Zramatilus jest nisem she doſdej
Od sameh zherk je le vse, kar jest pishem ſdej.

P

P je od ſgur ^[24] od B, in′ W ſhę slovu vſela,
Pokaj be spet od nje tu moja pishuv pejla?
Q ludi se je ſhę odſgorej tebe vdal
De zhe otsh bodesh li ga vonder Qvartam dal.

R
R samega naprej povsod pusti derdrati,
Tovarsha njemu ni nikjer potreba dati,
ſakaj ſadosti on sam s sebe ſhę ragla
Zhe le kak Per k′njemu od kod naperrbſhla.

S. inu ſ

ſadosti dolgu sta se S. in ſ davila,
Vsak voshe de be ta njeh vojska bersh minila.
V′ ti jest ſa sredneze Modrize vas ſhelim,
Ter zelo pravdo njeh vam k′nogam poloſhim
Sklenile! kaj ſen en ima mozhnu seslati,
In′ ktire, de povſku ima von ′s ust beſlati.
Sklenile, ktire be bel prov na konzu stal,
Debè nje vsaki ptvjz po svoji shegi bral. ~
Ta dolge ſ so si sper eni iſvolili
ſa terdn glasnega, ke so v′ oku dobili
Za v′sivi starosti, in′ ke on tak stojy
V jeſikeh bliſhneh ^[25] kjer povsod ojstru vely.
Al drugi, ktiri so vezh muje perſadeli
Si skushat′ obudva, so ta S gori vſeli
ſa ojstruglaſnega, ſa tu ke on prestal
Vse teshke skushne je, toku, de se je bral
Povsod enak, kjer je v′oblasti svoji stati
Mu perpushenu blu. Nezh treba sprebrazhvati
Ni njega blu. Al′ ſ ta kmalu je ſalil,
Koker le v′drugi stavk je on postavlen bil. ^[26]
Nezh me namore v′tem letu doli potreti,
De v′drugmu stavku Mosh, Moſha otshe imeti,
ſakaj ke v′Moſhu S svojo oblast ſguby
Ni zhudu de S ta se v′ ſ ta spreminy.
Koku nasprutneki Moſha mor′jo pisati,
In′ ne Mosha, zhe S ta more njim velati
ſa mehkega, navęm, zhe pak tu perpustę,
Nej na svoj ſuperstavk sami odgovorę. ~ ^[27]
ſakaj ti stari pak so ſ leta derſhali
ſa ojstruglasne, jeke niso prov skushali
Al′ terdnu on povsod be vselej tak obstal,
De njemu be nekjer se ′n druge glas nadal. ~
V′besedah, ja, jest sam narvezh starost sposhtujem,
Zhes pravopishost nje pak milu jest ſdihujem,
In′ kdu be naſdihval? kèse tu dobru vę,
De vezhkrat ti sami si ſupergovorę.
V′bliſhneh jeſikeh de ſta povsod seslati
Se slishe, jest zhes tu namorem nezh pisati,
Al′ tu /: perjaſnu zhe jest govoriti smęm :/
Natare mene nezh, ſakaj jest dobru vęm,
De tię ſa mehke es so si en Z ſvolili,
Ter de ſatu njim ni potreba de pulili
Be oni se ſatu, ktir′ es be ojstre bil
K′teh jeſik je skus z reſlozhek ſhę dobil.
Z ta dopolne tu, de v′skushni vsa obstati
Oblast ſamore njeh, de njega spreminvati
Potreba ni nekjer. Al′ oh! nam nam ſe tu
Koker sem skaſal ſhę potreba, treba blu. ~
ſakaj be en dolg ſ na konzu stat′ namogl? — —
ſakaj be pisat′ se le mogl S okrogl?
Na konzu? — — me eni ojstru ſdej prashajo,
In′ jest nje: Al′ onî starost sposhtujejo?
Ta, pravejo onî. Nu tok′ poyshite,
Ta ſ na konzu v′nji, ter ga toku pishite.
ſadosti dolgu sem jest njega v′nji iskal,
Al′ najdl ne, deslih b′s′ bil glavo iskal.
Us trud je bil ſabstojn. Ne Trubar, ne Kobila ^[28]
Sta mi na konzu ſ ta pisat dovolila.
ſakaj v′njeh najdl sem povsod de je S stati
Kjerkoli sem jest v′njeh en es na konzu bral.
She mejn pak de ſs be se bla skupveſala,
Ter toku ſveſana sestat′ si pomagala,
ſakaj /: zhe slovo je ſ ta :/ be naslovil
ſadosti sam? — ſakaj be ſ unem ſdruſhen bil? — —
She tu be jest rad pejl /: zhe se smęm podstopiti :/
Ta ſ otę eni sam more ojstre biti,
ſatu, ke je on dolg, in′ dajlshe glas derſhy.
Shtavit njega otshe, de tedej on lę shumy.
Modrize! oh! kaj be od mène vę sodile?
Keb′ mi naspruti rezh toku vę dovolile?
Tih ſ ta more bit′ S ojstre pak leta,
Ke ſ ta gre rovnu ′s ust shantit′ more ta.
Al′ prezh sto shalo prezh, vę s[nejasno] svete Modrize.
Tu ſhale vas, jest vęm, na terdnost te resnize
Vę gledate samu. Po ti sodite nas.
Povsod sem jest volan. Modrize wugat vas.
Volan, dergazhe zhe previſha me resniza,
Dergazhe pejla bo de moja postraniza.
Volan, de vſet′ naſaj vse otshem ſupet jest.
Volan, zhe jest ſalim vse pęſe rad prenesl. ~

Ud esov dosti tu. — Namęst T. Z. ſapishi
Pred I. U., in′ dva U. nigdar ti skup nayshi!
V skupejglasne pak se je ſhę ſdavnej vsal,
De namest eſa on nabode nigdar stal.

W

Dva V skleniti se na kriſhem sta pustila,
Lę, de be W pregnat ta dva srezhnu vbranila.

X

X ′s svojem kriſham je poterpesliv volan,
De on tem ptujem saj potrebne bo derſhan.

Y.

Bres pik se Ybseonyr ſhely povsod pisati
De b′ Ij. J. in′ I. tud smela kaj velati.
Na konzu kader kje on prizhne zhas ſgvony,
Potegnit′ on se dajl ′s jeſikam rad pusty.

Z

Z zhast Bogu daje. Z lube to pravizo,
Zesarja Z zhasty, zhasty Z zesarizo,
Kraynz! al′ Z vredne ni, te ti njega zhastish
Ke njega tolkrat na jeſik tvoj dobish? ~

Vse tu pak, o Belin! kar ſdej glas pishve moje
Od kraynskeh zherk mozhy, al′ ſizer kaj ſapoje,
Pod pruko tvojeh nog jest doli poloſhim,
Ter sklepu vashemu Modrize iſrozhim.

Na vhod Lublanskeh ſhovnirjov v′Leſhishe Ta 59 dan velkega Travna 1785

Zre, kamer bobn, ′mu berbla, ſhovnir v leſhishe,
Vse mejstu gre ſa njim, vse njega spremit′ yshe,
Na vęm, al tulkajn je ſhovnirjov, ked ludy,
Kar vsakiga spola njeh ſa njimi von hity.
Vsa zesta ſhidaneh od shamprov je osdana,
Nasprut si v′dveh verstah stojy shibka Lublana.
Skus té gre zvest junak. Kok′ veternze shumę.
′Mu ſdrov odhod! Kok′ on njim bliskal vę,
ſahvalo z jeklam? O, kok′ perse trepetajo!
Kok′ sladke ogn ′mu drobne ozhy miglajo!
Kok′ vsak′ se vesely serte, ke najde tu
V′ verstâh junaskeh, kar je njemu blu lubu.
Veseli se ſhovnir! vsa te Lublana lube,
Vsa lube te ſatu, ke te tvoj JOſHEF lube,
Lub′ njega tudi ti! lub′ tudi njo gorku!
Lublana ona je, bit lublena ſatu
Od tebe ona ′tshe. Nanehaj njo lubiti.
Skus hladno Savo si njen ogn pogasiti
Nikar napusti ti, pust′ de se vname vezh.
Tok′ vkratkem videl bosh njo k′tvojmu ognu tezh,
Ta k′JOſHEFA sluſhbi te urnega zhastila,
In′ slavne vejze bo ti ſa klobuk sadila,
Ti nje vesele bosh, ti zhast nje, ti nje vse.
Shovnir podviſaj se bersh urn′ga st′rili se. ~

Na kratkust zhloveshkega ſhivlenja

Povsod se ſhę svity, spomlad! tvoj syn, lep zvęt,
Al′, oh navęm, al′ se ti mate vezh, al′ smert
Njegova? — Dans rodish ga, dans ga vſamesh spęt.
Dans ſibel njemu je, dans ſharg je njemu vest.
Zhlovk! al′ ſhivlenje ni tud′ tvoje take zvęl? — —
ſazhetek jutru tvoj al′ ni, in′ konz vezhęr?
Al′ vert, katire da te, in′ soſhrê ni svęjt? — — —
Al′ kar se ſajtro bil se tudi she ſvezher? — — —
In′ ti shopiresh se, ti ſnaſhesh se, shtemash
Tvoj praſne nezh. O zhlovk, koker de b′vęzhnebil.
Skerbish ſatu, kar ti she dans ſgubiti ſnash,
Zvęt se, zvęt vsahne bersh, nigdar ni dolgu ſhiv.

Na sladnost ſatyra

Duh perjetne sterdy vashe
Se reslil je v′ worshte nashe,
Te k′ zhebelam medved djal,
Temu ke jest ſuperstati
Mogl nisem, perhlazhati,
Sem na pot se k′ vam podal.
Prosem torej, pervoshite
Meni tu, in′ bit′ pustile
Tukaj me per vas
Lę en majhne zhas.

* * *

Na tu doli on pozhęne,
Ter na spredne taze dene
Od ſhelâ teshko glavo,
Voha serd, in′ ogleduje
Te pajnove, ter ſdihuje
En zhas smilu sam sebo,
Kok′ da njeh be mogl pridti
Si ta ogn ogasiti,
Ktir de b′ sterd njeh pyl
Vnel je njega bil!

* * *

Vſhgan od njega bliſhshe priti
Po vseh shtireh se plaſiti
On k pajnovam kje ſazhnê
Pride, liſhe krog ſherela,
Al′ ke vidla je zhebela,
Tu, ga v′jeſik pizhla je.
ſdej ke jeſik mu oteka,
On erjove inu veka:
O, kok′ britku smert
Mi je sldna sterd.

Na enga gologlavza

Zhe vezh ti nemash lejt,
Koker na glavi las,
Tok′ res ni, kar us svejt
Od tebe na us glas
Upije, de se star,
ſakaj zhes lejta tri
Veliku biti star
— — Namoresh ti.

Martialis lib. 12. Ep: 7.

Na svojega nekedanega Dobrutneka Sonzhna Roſha

Koku dolgu sonze moje.
Wogi revi mi she bosh
Ti skrivalu ſharje tvoje?
Ter morilu serze moje
Oh! kok′ dolgu she ti bosh
Meni ti se ſagrinvalu
In′ lę stręle v′ me bliskalu.

* * *

Shę je, shę je shestkrat meni
Mesez sijal polnu srebru,
Kar ſhivela sem v′ermeni
Luzhi tvoji, kar v′nobeni
Na ſhivem vezh, kar samu
Vsmertnem grehu kumej kremam,
Vlezhem vmiram, in′ pojemam.

* * *

Moje sonze! povej meni,
Kaj de je ſhalilu te,
Sem mordej jest v′pesmi eni
Pejla serd si? — Oh v′kaj ſeni?
Povej! in′ odſhali me
Je povsh, al′ je pepelniza
Greh moj bila, in′ kriviza?

Na mushtro Lublanskeh ſhovnirjov pod shmarno goro v lejti 1785. po eni turshki viſhi. M B

Kok′ urnu derdra Lublana v′polje,
Junaki kjer nje ſhe v′verstah ſtoje,
K′ veselemu ognu bron njim sgrony
Shę turshke, in′ bobn v′zhin njega germy.

*

Kok′ pukshe slone na ravneh ramah!
Kok′ jeklu svily se v′ mozhneh rokah!
Kok′ giblejo se v′shtriz tesne verstę
Potem, kar pishale, in′ bobni vershę

*

ſdej gredo naprej, ſdej terdne stoję,
Vse skupej se ſdej, ſdej v′trópah vertę,
ſdej shajajo skupej, ſdej lozhejo se,
ſdej lé sem, kje une brazhajo se.

*

Al′ k′ bobn njim vkup, vkup, vkup ſagermy,
Vsa vojska se spet, ke b′trenil ſdruſhy,
Se sklene, skupstisne, in′ ſhelna zhasty,
K′ mushtranju, k′ strelanju perpravna stojy.

*

Perdirja vojshak. Blisk witeshke mezh
Njim mahne v′ozhy. ſhę drugega vezh
Ni shlishat′ ked. Ogn, tresk, taſ, paſ brenzhat′
Nezh videt′ ked ogn ′s njeh zelov ſerzhat′
[nejasno]

*

ſdej desna se plat, ſdej lęva se stran
Zabliska, in′ ſdej pody nam wel dan
Ta sredna ′s zhastitem lud domam ′s ozhy.
ſdej zela skup vojska na enkrat vstrely

*

Al′ k′ bobn njim spet ſapoje shumezh.
Strel neha bersh us germenje je prezh.
Dim ſgine. Turk drobe, in′ bunka, zhin, zhin,
Zhiſhina koraſho njim glasne zhiſhin. ^[29]

*

Spet vide oku pregnane vojskę
Kok′ rozhnu v platy ſdejlene so dvę.
V′ ovinke kok′ hode tam una ſa to,
Ta tukaj kok varnu se vstavla pred njo

*

Kok′ una ſajęv to skusha tesnu,
Kok′ uni se ta sprutstave serzhnu
Kok′ vlęzhe se una v′ naſgledne verstę,
Kok′ ſbira ta tukej se v′goste tropę.

*

Na enkrat od vseh perdère strany
Sem una, in′ to v′tesnobo tishy,
Ta brane se, poka od unod, od tod,
Njen ogn krog ſerka, ked strele povsod.

*

ſdej mętshki ^[30] lejtę gorezhi von ′s nje,
Ter ′s ognam mudę sovraſhne nogę
In′ ta k′ napomaga ſdej tukej njih vezh,
′S nastavlenem jeklam odgajnja nje prezh.

*

Tok jako ke njo tu vide letâ,
Perjaſnu roko nji ſdajzi podâ,
Serd mine obojeh, na enkrat je myr
ſapored derdra ga us skupej ſhovnir.

*

Lublana zhes tu, kar videla je,
Vesela hity, k′njim bliſhati se.
Zhas svojim junakam perludnu shumy,
Ter witeshe vejze ſa kape sady. ~

Na kraynske Fante ~ Kurje woj

Dva ptuja petelina
Sta skup n′en dvor pershla,
Kjer vsa kurja druſhina,
Je skupej ſbrana bla. ~
Ta dva ′s zhastjo spręjeli
Domazh petelin je
ſazhhel veselu pejti.
Ter k′ njima bliſhat se, ~
ſa njim je perſibala,
Se lepa jareza,
In′ ′s njo vred perskala
Sem urna grahorza. ~
Po tem, ke poſdravile
Sta jeh perjaſnu blę. ~
Perludnost njeh ke vſela
Ta petelina sta
ſa zast si, prov vesela
Se ſdajzi njim vdasta, ~
Ter gresta, kamer pęlè
Petelin jeh domazh,
Med kurè zherne, węlw,
Perjaſnu gogotazh. ~
Tukaj ponude njima
On ajde in′ prosâ
In′, kar on vezh she îma
Tud′ kebrovga mesâ.
Pokojnu, myrnu bilu
Vse toku dolgu je,
Doklej tu njeh kosilu
Tukej terpęlu je. ~
Al′ ke sta naſobala
Shę petelina se,
Na enkrat se resklala
Vsa njeh perjaſnost je. ~
ſakaj Petelzhek mogl
Terperi ni tega,
Per Jarezi de Vogl
Vezh koker on vela ~
In′ k′ Vogl tudi otshe
Per unè kaj velat′
Pepelzheka mogozhe
NI blu tu dajl prestat′ ~
ſatu on gogati
Nad Voglan bersh ſazhne
Ter ′mu naprej metali
De on, navęm kaj, je. ~
Vogl postrani ględa
Pepelzhka, ′s ozhy
Obeh ′mu jeſa blęda
Posili von ſerzhy. ~
Se vstave, in′ ſnositi
Se nas Pepelzhekam.
ſazhne svoj klun brusiti,
De njega rata sram. ~
In′ ke tu poshlushati
Mu ni mogozhe vezh.
Na us glas on vrishati
ſazhne: Na mezh. Na mezh. ~
Gresta, pirje shopire
Se gvishku vsakemu
Smert klun nastavlen mire
Un′ tem′, ta unemu. ~
Keb′ trenil ſdej sferfrata
Skup slobna wyteſa,
Ter ſa greben zefrata
Se en [nejasno]ga drugega. ~
Domazh petelin pride
Se med nje ſalety,
Pepelzhek sam bersh vjide
Vogla on prezh spody. ~
O vwoga petelina!
ſakaj sta byla se?
Oh! kure so ſwejſhale
Od vaju bersh obę,
Ter vama so ostale
Oskubene glavę.

Poeta

O fantji! vas ni sram? ſa nezh se toku klati?
Vam vashakry mordey ſa tu v′ſhilah ſhivy?
′s zhastjo ſa Joſhefa vi ſnale prelivati
Njo, Njega je, fajn′, fajn′ nej lę samy ſhivy

Na praſne obęte

Nezh ti mi ſhiv nadesh, po smerti pravesh dal
bosh meni kar imash. Oh se she nise wal,
De b′ si navoshil jest.
Te skorej v′jamo nest′.

Martislis. lib. 55. Ep: 37.

Putigram, inu en Povsh

Putigram enkrat leſhati
Vględa enga povſha jê.
Tega vſame, in′ ſdihvati
K njemu on toku Janê
Povsh moj! O podoba moja
Seszer, al′ oh srezha tvoja
Vęzhe je, ti, ti ſapert
Se ſnash ′s tem saj veseliti,
De na miſe ti ſnash pridti
H′kirem je mi vhod ſapert

Srezhne povsh! vse tebe yshe,
ſa te se Bohinz poty,
On prekople, on preyshe
Sterme hribe, in′ pezhy,
On ′s veselam najde tebe,
Stabo on odſhale sebe,
Ti sladkash ′mu grenke put.
Jest ſdihujem v′moji jęzhi
In′ k nasręzhi moji vęzhi
ſa me ni nobeden trud.

′Stabo wogal gre v′Lublano
On shtemanu, vse pervrè
′S hish, ter ſa te mujo dano
Bersh dragu ′mu plazhat′ ′tshe.
Tvojo peſo roka węla
Tehta, al′ be tebe vſęla,
In′ oh! ti dapadesh nji.
ſa me pak nehzhe namara,
Nehzhe ſa me napobara.
Vse me leſhat′ popusty.

In′ oh srezha! zol lupina
Tvoja toku srezhna je,
De ſa shalo se Bogina
K′tira lepa v′ njo ſapre,
V′to ſa ſhidane se mręſhe
Ona sama tu ſapręſhe
In′ k′ en povſhek v′nji lizhy.
Al′ oh v′ mojo, v′ mojo hisho
Tud′ na lok nadoſhno viſho
Pridt′ nobene videt′ ni.

O moj povsh! kedaj svitila
Nama bode se spomlad?
Ktira nas bode reshila
′S naju jęzh skus mejkshe hlad?
Ktira ſupet bode dala,
De ma dva se sprehajala
Po snoſheteh bodema,
In′ po verteh de laſila
Boma, ter se veselila
′Smladem zvętjam spet ma da. ~

Povsh

Moj gospud! zhe jest v′ resnizi
Zgovoriti ′s njimi smęm,
Koker mislem po pravizi
Le samu tu njim povęm.
De jest tu nasmęm ſhelęti,
Kar ony otę imęti,
Ter de meni lubshe je
ſima, koker gorku lejtu
V′ktirmu plaſit jest po svejtu
Revnu bodem mogl se.

O gospud le merſla ſina.
′V k′tiri sem jest us ſapert.
Sama mene rada sma,
Ter po meni otshe v′mert′.
Al′ke toplu lejtu pride,
Mi vsa zhast, vsa zena vjide,
Vse me ′s vertov verſhe pręzh
De, zhe otshem ſhiv ostati,
Na vertęh se perkaſati
Jest nasmęm nekjer prevezh.

Oh nikar enaki biti
Nej mi oni naſhelę,
Sizer be ked jest nositi
Mogli tud′ ony rogę,
In′ oh kok be gerda bila
Glava njeh, keb′ se svitila
Na nji mordej krona ta,
Satu vsak tu ostanimo,
Kar smo, ter si pervoshimo,
Vsakatire, kar imâ.

Na Paulo

Pavla otshe mene ſa moſha imeti,
Al′ jest noshem Paule ſa ſheno si vſeti.
Paula je prestara. Ja, ke b′starshe bila
She, be otl jest, de bersh se spet ſlozila.

Martial l. 10. Epig:8.

Na nahvaleſhnost Lev, inu Podgana

Na eni tenki niti
Perveſan je sedel
Na svoji mozhni kiti
En groſovitne lev.
K′temu se perdrushila
Ena podgana je.
Ter ga nagovorila
Toku poniſhnu je:
Krayl moj! koku ſgoditi
Se moglu je letu.
De ti na eni niti
Perveſsan si terdu?
Lev rezhe: O! podgana!
ſakaj se zhudesh ti
Zhes tu, al tebi ſnana
Lestnust she moja ni.
Navęsh de rajshe biti
Vseskuſi ′tshem ſapert,
Koker pak se lotiti
Ta shibke nezh reſtert,
Ha! mozh je meni dana
Le ſa mozhne vervy,
ſatu, moja podgana!
Mi mar ſa nite ni.
O krayl! zhe pomagati
Jest reva tebi smem,
ſnash meni le vkaſati
De jest to nit prejęm.
Lev nji ′s glavo perkima,
Podgana nit preję
ſdej panog on vezh nima,
Ter prost is jęzhe grę
Podgana, t′tira męne,
De lev hvaleſhn′ bo,
Grę, njega vonkej spreme
′S perkloneno glavo.
Lev, ktirega sram biti
ſatu sazhelu je.
Popade, ter daviti
Podgano to zashne.
Podgana ſazvilila
Je bila tu samu,
O lev:! sem ſasluſhila
Jest dobra reva tu. ~
Jest otl be voshiti
Si, de be mogl rezh.
Takeh podgan zviliti
De jest nashlishem vezh.

Na Skopina

Skopin ima jeſar stu stukrat, in′ she vezh.
Sit vonder ni nigdar, nigdar ′mu ni prevezh.
Sit, pravesh, de on ni nigdar. Tu je prevezh,
Oh na govori ti, te prosem, tega vezh,
ſakaj jest vęm de bil
K′ vezhirji en komar
Prevezh mu, in de de pyl
Ni vina vezh nigdar
Koker en fingerat. Tok sit je on shl spat.

Na novega lejta dan: v′ lejtu 1782

O vezhne! k′tire sam nigdar nanehash biti.
Katire sam ti se nigdar na spreminish,
Katire sam velish, de vse imâ miniti,
Katire zhase nam ti v′ zhase reſdejlish.
Katire rezhesh: Luzh nej bo/ luzh shlishe tebe,
Te bersh, temota vsa is svejta prezh ſwejſhy,
Dan wel zhloveku nej reſgerne k′ pridu sebe.
On je, in′ njega ſhar us k′ delu ′mu svity. ~
Nej pride nozh naſaj, nej pridne put ′mu ſbrishe
Js zahela njene hlad, nej sladke sajn tresla
V′ ozhy ′mu blede svit. Bersh nozh je, gre v′ leſhishe
Zhlov trudne. Mrak ′mu lih k pozahitku ſhę migla.
Toku te dan, in′ nozh zhastę, stre mejsze lejta
Strę zhase stu, in′ oh! oh tudi, tudi ti
Ked senza ſginejo ſapored vsi iz svejta.
Kje lansku lejtu jê? Kje je? shlu je, vezh ni. ~
Kje sad je? kje je prid? smo mi kaj perdobili
Si v′ njemu? je mordej ſabstojn nam danu blu?
Komu, Koku, ſakaj smo v′ njemu mi sluſhili?
Gospudu al′ samu? al′ Pridu gmajn samu?
Al′ samem nam samu? Kaj smo mi perſadeli
Si ſeno mujo tu, samu letu dasezh?
ſa kar smo lejtu tu samu, samu imeli?
Kaj tresesh se serze! kaj moresh k′ temu rezh?
Stermish, movzhis, navęsh, kaj de b′ odgovorilu,
Oh! al′ en ſnamene letu ozhitnu ni?
De spoteknila ti v′tem se sê, al′ greshilu
Zol dostikrat, al′ vęst v′tem tvoja prizha ni?
Gospud tvoj kadu je bil? Gospud. ~ al′ poſhelenje,
Katir′mu streglu se ſvestu, skerbnu, samu.
Al′ svejt ſgol sam? al′ ni vsephihernu ſhivlenje
Le njemu samemu vselej ſhivlenu blu? — —
ſa vezhnost kaj se ti skus zelu lejtu st′rilu?
Oh! hudega dovel, zol malu dobrega,
In′ malu tu kedaj je vse prov dobru bilu?
Kaj strilu se tedej v′tem lejtu ſa Boga?
Kaj strilu ſa gmajn prid? — Kaj so opravki tvoji
ſa eni dosehmalu ſa tvoje blishne bli?
Kaj strilu ti se, kar v′potrebi njim be v′svoji
Kaj pomagalu blu? — komu so k′pridu bli?
Nobenmu. Oh ſakaj se ti tedej ſhivęlu
Na svejtu dosehmal? — Oh fej te bodi, fej
De ti tvoj ſhivesh se od prida gmajn prejęlu,
Katirmu shluſhit′ mar ni tebi blu kedej.
Dervu, je djal Gospud, katiru napernese
Sadu, nej bode prezh od tav odsekanu!
′S Sadovja mojega nej se na ogn nese!
ſakaj en prostor be imelu she onu
Na ſemli? Inu spet: Katire delat′ netshe,
Ta tudi nima jęst, Nej revne bo povsod
Nej sroshena njemu povsod na prut pertezhe,
Vse tare njega nej od unod in′ od tod. — —
Odlog, Gospud! odlog, samu she ſa tu lejtu
Jest prosem, k′tiru dans nam se rodilu je.
V′ tem tebi ſhivet′ jest nsamu ſhelim na sveju.
V′ tem tebi le dapast′ jest otshem mujat se.
Vsem k′pridu otshem jest po mojmu stanu biti
V′katirega me bosh mordej poklizal ti,
In′ volo de nabo nezh moglu spreminiti
To mojo. Daj pomozh mi vselej tvojo ti. ~

ſadavolne Jętnik

Dolgu res je, kar leſhati
V′moji jezhi morem jest,
Al′ ke to prov spregledvati
Jest ſazhnem, morem spoſnati
De njo ni teshku prenest
Ja zol, de ta temna jęzha
Mi je ta narvęzha sręzha.

*

More vezhe srezha biti?
V to s ſhovnirji bom pelan
De kus ni se podstopiti
Me nobedn′, al′ kaj striti
Mi, od teh bom varuvan.
Ja she edn′ zol pred vrati
′S nago sablo more stati

*

V′enmu gradu jest stanujem
Ena vsok′ga vajvoda,
In′ deslih napotrebujem
Jerperg teh, in′ naplazhujem
Zhimſha tu nobenega,
Vonder s teh nobedn mene
Tu po sili von naſhene.

*

Kdur sem pręd me otshe pridti,
More dosti dolgu stat′
Na dvorishu, ter prositi
Vshlish moj tukaj ſadobiti,
Vezhkrat tud′ dragu plazhvat′
Ter szer tok′, de bode njemu
Malkedej tu perpushenu.

*

Kremes tok terdu ſapreti
Vstanu ni svojga slata
Koker mene/: de b′ kdu vſeti
Me namogl:/ ′tę imeti
Tu vseskus′ ſapertega.
Ja sam Klukez^[31] be se vriti
Sem namogl po me pridti

*

Bres skerby vse v′moji jęzhi
Tukaj myrnu jest leſhim,
En sluſhabnek meni stręzhi
More tukaj vsaki ręzhi
Vse skus njega jest dobim.
On, perjatl ta moj ſvęste
Mi pernese pyt, in′ jęste.

*

Tizhlu res je, kar on meni
Zu skus linzo pomoly,
D. b′ prevezh na blu k′ nobeni
Shkodi, vse kosilze v′eni
Sami rihti lę stojy,
ſavle ſdravja vina pyti
On nasmę mi perpustiti.

*

Toku treſnega derſhati
Mene more on vselej
De, ke b′ jest kje krog shtorklati
Jel, al′ se opotekati
Napowyl glavo kedej
Ter de b′ drugi dan debęle
Gerzhe mene nabolęle.

*

Prost od tlake, prost od dęla
Sem jest tukej vsake zhas.
In′ de b′ lih se mordej vnęla,
Ter s plemęnam ſhe goręla
Kje zol ena zela vas,
Me nehzhe vodô nositi
Sem nasile, njo gasiti. ~

*

Sonze nigdar me napêzhe,
V′ hladni senzi jest sedim,
Snoj is zhela mi natezhe,
Desh da mene napertezhe,
Burje se jest nabojim.
Muh nashlishem jest shumeti
In′ tud′ ne komarjov pejti.

*

Al′ kar narvezh je od tęga,
ſhena tukaj na rogla
Nad glavo, ter se na kręga
De nji manka unga, tega,
In′, de njena navela
De otrok ſa kruh vekati
Mi ni treba poshlushati.

*

Srezhna jezha! v′tebi spati
Dosti zhasa jest imâm
V′tebi tuhtat′, v′ tebi brati
Koker otshem, al pisati
Vselej, bres vse ſmote ſnâm.
Ti ſdej o luba jęzha!
Se narvęzhe moja srezha. ~

Na enga namernega obiskavza

Zhes vse ti godernash,
Kar je per nas,
ſakaj na godernash
Tud′ sam zhes sebe ti?
De pridti te sram ni
K′ nam vezhkrat vas.

Na prihod vikshega Moshkovitarskega Vajvoda V Lublano, ta 52 dan Prosenza v′lejtu 1782

Pershl je Vajvod v′sok spolnozhneh duſhelâ
Vre vsa Lublana skup gorezha od ſhelâ
Ga videt′, Vsa gostę vse trope skup tishy,
ſhę Velizhastvu se v′njenu oku blishy
Njegovu ſdej. Al′ tu ke hitre kojn je prezh
Odtegnil is ozhy, se vnęla je she vezh.
Hity se ſbira, vsa, vsa, se ven kup tishy
Hrast mozhne grata slab pred njo, oh ſhę jezhy
In′ poka on, ſdej se vdere, ſabunkla
Lublana pol ſa njim ſvaly se kje na tla
Med tem se perderda vsok Vajvod, gre v′ kaſin,
Kjer zhakalu njega je vezh ked stu bogin
Vse sorte, in′ bogov. Zhas kratek ti njemû
Skaklajo, kulkajn je mogozhe vsakemû.
Al′ trud navshezega dajl bit′ tu napusty,
Zhes ure dve ′mu ſhę k′pozhitku jih vely.
Gre, spy, in′ drugi dan on ſgine ſupet prezh
Lublana joka se, de njega nima vezh.
Njegov spomin je sam ostal le she per nas
Zhastit bo on per nas ostal tud′ vsaki zhas. ~

Na eno sramoſhlivo ſhenô

ſakaj na nalyesh
Kaſarz si polnosti?
Mordej de męnesh ti,
De jest navęm tega
Skrivaj de ′s lonzheka
Ti vezh, ked jest pyesh.

Na vesele prihod Piuſa VI Rimske Papeſha V Lublano ta 16 dan Susheza Anno 1782

Piska roſhizh: Pius pride.
Shlishe Kraynz, ter stoup [nejasno]
Na vseh zestah se gorezh,
Tukej zhaka na ozheta
On syn brumne, ter obeta
Si od njega bloger rêzh.

*

ſdej, ke vos svet ga sem pęle
V′trope ſdajzi se vesęle
ſhelne Kraynz us skup ſgosty.
Zeste, ulze, vos obsuje,
Ter ga bres velike muje
Si odpêlat′ napusty.

*

Te on vide, serze vname
Se, ter v′duhu te objame
Ozha syna svojega,
ſvęsto svojo ſa ovzhizo,
On ſposna te, in′ ′s desnizo
Svoj pastirske ſhęgn da.

*

Kar v′ vesęli ti minuti
Lę tvoje serzę obzhute,
Ti sam v′stanu nise ſrêzh.
Tu [nejasno]sh, de samu od sebe
Serze vnetu sile tebe
Tvojam ſa pastirjam tezh.

*

Stoj Kraynz! Oh nikar namudi
Vos! ſakaj najin zhaku tudi
ſhelnu vsoka Vajvodna,
V′ brumnosti serze nje vnetu
Hrepeny k′ svojmu ozhetu,
Pust′, de on ga k′nji pela

*

Pride, Kar poniſhnost st′rila
Tukej je obojeh bila,
Je vesele Angelsku,
Vmoknji torej pishve moje
Glas! ter pusti, de tu poje
De Kardelu Angelsku.

Na kratkust zhloveshkega ſhivlenja

Povsod se ſhę svity, spomlad! tvoj syn, lep zvet.
Al′, oh — — navęm, al′ se ti mate vezh, al smert
Njegova? — Dans rodish ga, dans vmorish ga spet
Dans ſibel njemu je, dans grob je njemu vert.
Zhlov′k! — al′ ſhivlenje ni tud′ tvoje take zvet?
ſazhetek jutru tvoj al′ ni? — Ni konz vezher? — —
Al′ vert, katire da te, in′ poſhre, ni svejt?
Al′ kar se ſajtro bil′ se tudi she ſvezher? — —
In′ ti shopiresh se. — ti ſnaſhesh se shtemash
Tvoj praſne nezh ozhlov′k, koker de b′ vezhne bil.
Skerbish ſatu kar ti she dans ſgubiti ſnash. —
Zvet se. — Zvet vsahne bersh. Zvet nigdar dolg′ ni ſhiv.

Jetnik

Dolgu res je, kar leſhati
V′ moji jęzhi morem jest,
Al′ ke to prov spregledvati
Jest ſazhnem, morem ſpoſnati,
De njo ni teshku prenest
Inu, de ta moja jezha
Men′ je ta narvezhe srezha.

*

More vezhe srezha biti?
V′ to ′s ſhovnirji bom pelam
De kus ni se podstopiti
Me nobeden, al′ kaj struti
Mi, od teh bom varuvan,
Ja zol eden she pred vrati
′S nago sablo more stati.

*

V′enmu gradu jest stanujem
Enga vsakega vajvoda.
In′ deslih napotrebujem
Greperg teh, in′ naplazhujem
Zhimſha tu nobeniga,
Vonder ′s teh nobedem mene
Tu po sili von naſhene.

*

Kdur sem pred me otshe pridti,
More dosti dolgu stat′
Na dvorishu, ter prositi,
Vshlish moj tukaj ſadobiti,
Vezhkrat tud′ dragu plazhvat′
Ter szer tok′, de bode njemu
Malkedej tu perpushenu.

*

Kremes tok′ terdu ſapreti
Vstanu ni svojga ſlata,
Koker mene /: de b′ kdu vſeti
Me mogl:/ lę imeti
Tu vse skus′ ſapertega.
Ja, sam Klukez^[32] be se vriti
Sam na mogl, po me pridti.

*

Bres skerby vse v′ moji jezhi
Tukaj myrnu jest leſhim.
En sluſhabnek meni strezhi
More tukaj v′saki rezhi,
Vse skus njega jest dobim,
On perjatel ta moj ſvęste
Mi pernese pyt′, in′ jęste. ~

*

Pizhlu res je, kar on meni
Skus′ to linzo pomoly.
De b′ prevezh nablu k′ nobeni
Shkodi, vse kosilze v′ eni
Sami rihti le stoy.
ſavle ſdravja vinu pyti
On nasme mi perpustiti.

*

Toku treſnega derſhati
Mene more on vselej,
De ke b′ jest ki krog shtorklati
Jel, al′ se oppotekati,
Na powil glavo kedej,
Ter, de b′ drug dan me debele
Gerzhe prevezh nabolele.

*

Prost od tlake, prost od dela
Sem jest tukaj vsaki zhas,
In′ ke b′ lih mordej se vnela
Ter ′s plemęnam ſhę gorela
Kje zol ena zela vas.
Me nezhe vodo nositi
Sem nasile njo gasiti.

*

Sonze nigdar me napezhe,
V′ hladni senzi jest sedim,
Snoj is zhela mi natezhe.
Desh da mene napertezhe,
Burje se jest nabojim,
Muh nashlishem jest shumeti,
In′ tud′ ne komarje pejti.

*

Al′ kar narvezh je od tęga,
ſhena tu mi na ragla
Nad glavo, ter se nakrega,
De nji manka u′nga, tęga.
In′ de njena navela,
De otrok ſa kruh vekati
Mi ni treba poshlushati

*

Srezhna jezha v′ tebi spati
Dosti zhasa jest imam,
V′ tebi tuhtat v′ tebi brati
Koker otshem, al′ pisati
Vselej bres vse ſmote ſnam,
Ti tedej, o moja jęzha!
Se narvezhe moja sręzha. ~

Medved per Zhebelah

Duh perjetne sterdy vashe
Se islil je v′ worshte nashe,
Je k′ zhebelam medves djal;
Temu ke jest ſuperstati
Mogl nisem perhlazhati
K′vam napot sem se podal.
Prosem torej pervoshite
Meni tu, in bit pustite
Tukaj me per vas
Le en majhne zhas.

*

Na tu doli on pozhene,
In′ na spredne taze dene
Od ſhelâ teshko glavo,
Voha sterd, in′ ogleduje
Te pajnove, ter ſdihuje
En zhas milu sam′s sebo:
Oh! De b′ mogl jest k′ njim pridti
Si ta ogen oggasiti,
K′tir′ de b′ sterd to pyl
Vnel je mene bil.

*

Toku rezhe: bliſshe pridti
Po vseh shtireh se polaſiti
On k′ pajnovam kje ſazhne.
Pride liſhe krog ſherela,
Al′ ke vidla je zhebela
Tu, ga v′ jeſik pizla je
ſdej erjove, inu veka
On, ke jeſik ′mu oteka:
O! Kok′ britka smert!
Mi je sladna sterd!

*

Al′ on kumej se oſdrave,
S′pet sterd liſat′ se naprave,
S′pet von ′s gojſda pergrenzhy,
S′pet k′ pajnovam on gre bljiſhe,
S′pet on voha, spet on liſhe,
In′ se mamit′ napusty.
Tu k′ ſahudnu gori vſęle
Njemu so varne zhebęle,
Vse skup vajn ſlete
Ter ga oslepe.

*

Medved! povęj, kaj je bilu,
Kar ti je ozhy steknilu?
Sladnost, sladnost on grenzhy. —
Wore reveſh! ti se meni
Smilesh, Al′ oh! niso eni
Ti enaki ſmed ludy?
Tem, tem medved [nejasno] grenzhati
Nigdar nimash ti nehati:
Sladnost oslepy
Tud′ umne stvary.

Stanovitnost

Upej serze moje! upej!
Ter ked sivna skala stoj.
Zhe se lih perseglu skupej
Vse je zhes te, ternu upej!
Srezhnu bit′ she ſnash nepoj.
Kir se dostikrat ſgody.
Kar se namogozhe ſdy.

*

Res je strashe me wodęzhe
Terne, strashe, strashe trud′.
Al′ ni pak tu bel dushezhe?
Kar skus ſhele se gorezhe
Le objame in′ skus put.
Ter, kar dajlshe se ſhely
Se nam vselej slajshe ſdy

*

Terdna stoj tedej Emira!
Nigdar nej te strah nabo
Pust′ nej gora se podira,
Pusti nej se ſemla vdira
Trepeozha pod tebo
Lubi, upej, terdna stoj
Dans Amynt ſna biti tvoj.

*

Ja, Amynt! ja terdna biti
Vselej sem sklenila jest
Ja, Amynt! te ſadobiti,
Jest po ternu ′tshem hoditi
Rada, in′ gore prenest,
Nezh slabel me nabo trud.
Nezh grenil me nabo put.

Putigrom, inu en Povsh

Putigrom enkrat leſhati
Vgledal enga povſha je,
Ga pobere, in′ ſdihvati
K′njemu on toku ſashne.
Povſh moj! O podoba moja
Se szer, al′ oh! srezha tvoja
Veszhe je, oh! ti ſapert
Se ſnash stem saj veseliti,
De na miſe ti ſnash pridti,
Kamer mi je vhod ſapert.

*

Srezhne povſh! vse tebe ishe,
ſa te se bohinz puty,
On prekople, on preishe
Sterme hribe, in′ pezhy.
On ′s veselam najde tebe
′Stabo on odſhalé sebe.
Ti sladkash mu grenke put
Jest ſdihujem v′ moji jęzhi.
In′ k′ nasrezhi moji vęzhi
ſa me ni nobeden t[nejasno]d.

*

On shtemanu gre v′Lublano
′S tabo wogat. — Vse pervre
′S hish, ter ſa te mujo dano
Bersh dragu ′mu plazhat′ ′tshe,
Tvojo peſo roka wela
Tehta, al′ be tebe vſela?
In′, oh ti dapadesh nji.
ſa me oh! nezhe namara,
Nehzhe ſa me napobara.
Vse me leſhat′ popusty.

*

In, oh srezha! zol lupina
Tvoja toku srezhna je,
De ſa shalo se Bogina
Ktira lepa v′njo ſapre,
Ter ſa ſhidane se mreſhe
Ona sama v′njo ſapreſhe,
In k′ en povſhek v′nji lizhy
Al′ oh v′mojo mojo hisho.
Tud na tok nadolſhno viſho
Pridt′ nobene videt′ ni.

*

O moj povſh! kedaj svitila
Nama bode se spomlad?
K′tira bode nas reshila
′S naju jęzh skus mejkshe hlad,
K′tira ſupet bode dala,
De ma dva se sprehajala
Na [nejasno]oſheteh bodema,
In′ po verteh de laſila.
Boma, ter se veselila
′S mladem zvetjam spet oba.

*

Povsh:
O Gospud! zhe jest v′ resnizi
Govoriti ′s njimi smęm.
Koker mislem. Po pravizi
Le samu tu njim povęm:
De jest tu nasmęm ſheleti,
Kar ony otę imeti,
Ter de meni lubshe je
ſima, koker gorku lejtu.
V′ktirmu plaſit′ jest po svejtu
Revnu bodem mogl se.

*

O Gospud le merſla ſima
V′ktiri jest sem us ſapert.
Sama mene rada ima,
Ter po meni otshe vmert′
Al′ ke toplu lejtu pride,
Mi vsa zhast, vsa zena vjide,
Vsak′ me ′s verta verſhe prezh,
De zhe otshem ſhiv ostati.
Se na verteh perkaſati
Jest nasmęm nekjer prevezh.

*

Oh nikar enaki biti,
Nej ony mi naſhelę,
Sizer be, ked jest nositi,
Tud′ ony mogli rogę.
In′ oh kok′ be gerda bila
Glava njeh, ke b′ se svitila
Na nji mordej krona ta,
ſatu vsak′ tu ostanima,
Kar sma, ter si pervoshima,
Tu, kar sleherne ima.

Clytia k′ Belinu, al′ sonzu

Koku dolgu sonze moje!
Vwogi revi mi she bosh,
Ti skrivalu ſharje tvoje,
Ter morilu serze moje.
Oh! kok′ dolgu she ti bosh
Meni ti se ſagrinvalu,
In′ le strele v′me bliskalu?

*

ſhę je, ſhę je shtrikrat meni
Mesez sijal polnu srebru,
Kar ſhivela sem v′ermeni
Tvoji luzhi, kar v′nobeni
Na ſhivem vezh, kar samu
V′pestęh smertneh kumej kręmam
Vlezhem, v′miram, in′ pojęmam.

*

Spomni sonze! kok′ lubila
Sem gorezhe jest tebê,
Od prihoda sem vertila
Se ſa tabo, in spremila
Noto da odhoda te,
ſdej, kar ti se mi se skrilu,
Je vse mene polomilu.

*

Glej! kok′ spadlu slatu moje
Vse mi je ſhe is glavę,
Glej kok′ vmira pirje moje,
Kok′ se na skrivanje tvoje
Oſhile v′meni vse slishę
Kok′ se shtibla vsa podira,
Lome, pada v′ſemlo vdira.

*

Sonze! sonze! povej meni!
Kaj de je ſhalilu te,
Sem jest mordej v′pesmi eni
Pejla serd si? oh! v′kaj ſeni?
Povej! in′ odſhali me,
Je povsh, [nejasno] je pepelniza
Moj greh bila in′ kriviza?

Na vhod lublanskeh ſhovnirjov v′ leſhishe Ta 29 dan velkega Travna 1781

Gre, kamer boben ′mu berbra, ſhovnir v′leſhishe.
Vse mejstu gre ſa njim, vse njega spremit′ ishe.
Navęm, al′ tulkajn je ſhovnirjov ked ludy
Kar vsk′ga spola njeh ſa njimi von hity.
Vsa zesta ſhidaneh od shamprov je obdana,
Na sprut si v′dveh verstah stojy shibka Lublana,
Skus to gre zvest junak. — Kok′ veternze shumę
′Mu ſdrov odhod. kok′ bersh njim bliskajo rokę
ſahvalo ′s jeklam. O! kok′ perse trepetajo,
Kok′ sladke ogen ′mu brobne ozhy miglajo,
Kok vsak′ se vesely serze; ke najde tu
V verstah junaskeh, kar je blu njemu lubu.
ſhovnir! veseli se! vsa te Lublana lube,
Vsa lube te ſa tu, ke te tvoj Joſhef lube,
Lub′ njega tudi ti! Lub′ tudi njo gorku.
Lublana ona je, bit′ lublena ſatu
Od tebe ona ′tshe. Na nehaj njo lubiti,
Skus hladno Savo si njen ogen ogasiti
Nikar napusti ti. Pust′ de se vname vęzh.
Tok′ v′ kratkim videl bosh vso k′ tvojmu ognu lęzh
Ta k′ Joſhefa shluſhbi de urnega zhastila,
In′ slavne vejze bo ti ſa klobuk sadila.
Ti nje vesele bosh, ti zhast nje, ti nje vse.
ſhovnir! podviſaj bersh ti urniga striti se. ~

Lev inu Podgana

Na eni tenki niti
Perveſan je sedel
Na svoji mozhni kiti
En groſovitne lev

*

K′ temu je perdruſhila
Ena podgana se,
Ter ′ga nagovorila
Toku poniſhnu je.

*

Krayl moj! koku ſgoditi
Se moglu je letu?
De ti na eni niti
Perveſan se terdu?

*

Lev rezhe: O podgana!
ſakaj se zhudesh t[nejasno]
Zhes tu? al′ tebi ſnana
Lestnust she moja ni?

*

Navesh, de rajshe biti
Vseskuſi ′tshem ſapert,
Koker pak se lotiti
Ta shibke nezh restert′

*

Ha! mozh je meni dana
Le ſa mozhne vervy,
ſatu moja podgana
Mi mar ſa niti ni.

*

O Krayl! zhe pomagati
Jest reva tebi smęm,
ſnash meni le vkaſati,
De jest to nit prejęm.

*

Toku potreba biti
Na bode tebe sram,
De ti se, sê reshiti
To nit pretergal sam.

*

Lev ny sglavo perkima,
Podgana nit preję,
ſdej panog on vezh nima,
Ter prost is jezhe grę.

*

ſa tu hvaleſhne biti
Lev otshe pruti nji
— — — Ter vkaſhe nji prositi
Bersh eno gnado si

*

Podgana vsa vesela
Zhes tu kar rekl je
Lev. ′S′je koraſho vſela
Ter pred n′ vergla se

*

Moj krayl! ke b′ se ſgoditi
Tu moglu, prosem te,
De s mano ſarozhiti
Tvoj syn be otl se.

*

Ha, ha, ha lev smejati
Se jel je na us glas,
Odgovora de dati
On mogl ni en zhas.

*

Smejozh she on k′ nji prave
Nej tu se ti ſgody. ~
Podgana gre, perprave
Vse svatovske rezhy

*

Syn pride. Vsa ſverina
Je v′svatje ſbrala se.
En medved starishina.
Medvedna teta je.

*

Drug Tigr, in′ Druſhiza
Je urna Veverza,
In′ kuharza Lesiza,
Podlasza kevdrarza.

*

En Bistrovid ′tshe biti
Oshtir njeh. Vovk mesar
In sam Slon porozhiti
Ponude se ta par.

*

Ju! Ju! tok′ isdelena
K′ poroki ſhe versta
Gre. Pride. Porozhena
Lev, in′ podgana sta.

*

Dan njim veselu mine.
In′ k′ nozh vse omrazhy.
ſhęnen ′s nevesto ſgine.
Se vleſhe, in′ ſaspy.

*

In′ ke okul′ oberne
Se ponavedama,
Se na podgano ſverne,
Njo stare, in′ smenza.

*

Ta milu ſazvilila
Je bila: tu samu:
ſakaj sem jest moſhila
Zhes stan se napezhnu!

*

Oh! otl be vashiti
Si de be mogl rezh:
Takeh podgan zviliti
De jest na shlishem vezh.

Na mushtro lublanskeh ſhonirjov v′Lethishu

<poem>

Kok′ urnu derora Lublana v′pojlę

Junaki kir nje ſhe v′verstah stoję.

K′ veselemu ognu kir brom njim ſhvenkla Shę turshke, ter bobn v′zhin njej bunkla.

*

Kok′ pukshe slone na ravneh ramah.

Kok′ jeklu svity se v′serzhneh rokah,

Kok′ giblejo se vshtriz lesne verstę Po tem, kar pishale, in′ bobni vershę.

*

ſdej gredo naprej, ſdej trdne stoję

Vse skupej se ſdej, ſdej v′tropah vertę.

ſdej shajajo skupej, ſdej lozhejo se, ſdej te sem, kje une obrazhajo se.

*

Al′ k′ bobn njim vkup, vkup, vkup ſagrumy,

Vsa vojska^[33] se spet ke b′ trenil ſdrushy,

Se sklene, skup stisne, in′ ſhelna zhasty V treh stenah jeklenah namakna stojy.

*

Perdirja vojshak. — Blisk witeshke mezh

njim mahne v′ozhy. — ſhe drugega vezh

Ni shlishat′, ked ogn′, tresk, tas [nejasno] brenzhat′. Nezh videt′, ked ogn′ ′s njeh zelov^[34] ſerzhat′.

*

ſdej desna se plat, ſdej leva se stran

ſabliska. In′ ſdej pody nam wel dan

Ta sredna s zhastitem tud′ dimam ′s ozhy ſdej zela skup vojska na enkrat vsterly.

*

Al′ k′ bobn njim spet ſapoje shumezh,

Strel neha besh us, grumenja ni vezh,

Dim ſgine. Turk trobe, in′ bunka. Zhin. Zhin. ſgvony njim ſdej ſupet ta glasna zheſhin^[35]

*

Spet vide oku pregnane^[36] vojske,

Kok′ rozhnu v′platy ſdejlene so v′dve.

V′ovenke kok′ hode tam una ſa to. Ta tukej kok varnu se vstala pred njo.

*

Kok′ una ſejet′ tu skusha tesnu,

Kok′ uni se ta sprutstave serzhnu.

Kok′ vlezhe se una v′nasgledne verstę Kok′ ſbira ta tukej se v trope terdnę.

*

Na enkrat od vseh perdere strany

Sem una, ter to v tesnobo tishy

Ta brane se, poka od unod, od tod, Njen ogn krog ferka. ked strele povsod.

*

ſdej meteshki^[37] lejte gorezhi von ′s nje

Ter ′s ognam mude sovraſhne noge

In′ ta k napomaga ſdej tukaj nji vezh, ′S nastavlenem jeklam odganja nje prezh.

*

Tok′ jako ke njo tu vide leta,

Perjaſno roko nji ſdajzi poda.

Serd mine obojeh, na enkrat je myr, ſapored derdra ga us skupej ſhovnir

*

Lublana zhes tu, kar videla je,

Vesela hity k′nji [nejasno]iſhati se.

Zhast svojim junakam perludnu shumy In′ witeshke vejze ſa kape sady.

1. Shtuki.
2. Granadier
3. Kugle
4. Prajſi is smertno glavo.
5. Feldsheerer
6. ruto v′arſhat
7. ſhlak
8. Spęvorezhnek poje na viſo te poshtne trobenteze.
9. Spęvorezhnek opponasha senize is svojem pęjtjam.
10. Viſha, po katiri se Kojni vſtavlajo.
11. Gimpel.
12. Fabule.
13. Gebicht, womit fraineriſche Reimſchmiebe aufgefobert werben, ihre Gebichte, Liber zc. dem Dublifo mitzutheilen, verfaffet auf den Bammeſchlag der Gchmiebe.
14. Oranadier (Medvedoglavz)
15. Blenerner Lod (svinzhęna smęrt)
16. Lodenhuſaren (smertnèk.)
17. Vipava: potok v′Vipavi.
18. Potok v′Ajdovshni.
19. V′ Donashingu se Dunava iſvira.
20. [nejasno]
21. [nejasno]
22. [nejasno]
23. [nejasno]
24. [nejasno]
25. [nejasno]
26. [nejasno]
27. [nejasno]
28. [nejasno]
29. [nejasno]
30. [nejasno]
31. Klukez [nejasno]
32. Klukez je bil en groſnu ſbrisan krajnske tat on je na sorshkemu pojlu gojſdizhe ſasadil katiri she ſdej stoje, ta vulgus communiter.
33. Vojska po slovensku se rezhe zel Regiment.
34. Zel je ena stara beseda Roſn.
35. Zheſhin od Krajna gori pruti Lubelu, inu tam okuli je ſgvonzhek. ſa tu pravejo zheſhinam [nejasno].
36. pregnane [nejasno]
37. Metshki [nejasno]