Pismo (Tomaž Šalamun)
← Moder cvet | Pismo Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Mladina poje, oblači kužke → |
|
Drvar si smodi očesne dupline.
Rim pili nakit.
Pogani so v testu.
Oči jim rešimo.
Pene so zaustavile usta in vrata.
Zvok so ustavile lilije.
Pod trami sem sedel med sršeni.
Bilo je kot na letališču.
Jasno si se premikal v stožcu
v penečo se kopel za drugimi.
Skupaj sva bila v vojski.
V ječi sem.
Tvoj oče je Bog.
Tu sedim med lisicami.