Pismo iz Ljubljane
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Pismo iz Ljubljane, Najdihojca, št. 22, 1954, priloga Slovenskega poročevalca, 1954, let. 15, št. 253, str. 6.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Je-li, striček, pozno se oglašam?
Saj je res,
da pisanje iz dneva v dan odlašam.
Šola, kakor veš, se je začela.
Kar čez glavo
so nam letos naložili dela.
Po ves dan
se od knjige ne premaknem stran.
Vsako prosto uro bijem žogo
(ampak, dragi striček, teh ni mnogo!).
Menda vsak
res ne more biti učenjak!

Včasih je na svetu vse narobe!
Mar je prav,
da nas vse poletje dež je pral?
Ste že šli nabirat v hosto gobe?
Jurčki se na trgu že dobó,
ampak kaj,
ko so dražji skoraj kot meso.
So že lastovke odšle nazaj?
Kaj pa krava in teliček?
Je kaj zrasel?
Kdo bo zdaj namesto mene pasel?

Zdaj na paši pečejo krompir.[1]
Tudi mi smo ga pet vreč kupili,
drva nam pripeljal je Andrej.
Zdaj bo mir,
ker so nam vse žepe izpraznili.
(Mama pravi: to ne gre naprej!)
Res ni špas,
ta draginja, ki je zdaj pri nas.

So ostale mačke vse pri hiši?
Eno obljubili smo Poloni –
(pisana najboljša bo za miši).
Za bohloni
boste druge kam oddali.
Res je prav,
da jih nismo v vodo pometali.

So se veverice prikazale?
Letos bodo oreh same obrale.
Mica naša
pravi, da se nam obeta
huda zima. Bolj ko druga leta
si živad zalogo skupaj znaša.
To bo mraz!
Smučat pridem, ko bom prost, k vam v vas.

Kdaj pa boste letos prvič klali?
Mar veste,
kakšno ste nekoč obljubo dali?

Jojmene,
kakšen cirkus je prišel v Ljubljano!
Tukaj bo ostal še tri nedelje.
Naj Andrej de vendar k nam pripelje,
da predstavo si ogleda z mano!
Videl leoparda bo in slona,
opice in druge čarovnije,
še Svengali se pred njimi skrije.

Je že hruške posušila Tona?
rad jih jém.
Pehar jih je meni obljubila,
pa ne vem,
če ni čisto nanje pozabila?

Mama mi pozdrave vsem naroča:
Francki, Toni, Rezi in Tomažu,
in sprašuje, če gre bolje Blažu,
in še to nazadnje vam sporoča,
da bo kmalu sama vam pisala.
Dragi striček, moja srčna hvala!
Tui jaz bolj priden bom odslej …
Kar vas je, pozdravlja
                                   Vaš Matej

Opombe urednice uredi

Pismo iz Ljubljane, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6795, št. 5/25 in 5/26.

  1. Ležeče tiskanih verzov ni v tipkopisu.