Pismo otroku
Pismo otroku Tone Čufar |
|
Ljubi Kukec,
kaj počenjaš
v mili zimi brez snega,
ko ne sankaš
in ne smučaš
in ne moreš narediti
si sneženega moža?
Mar po vasi se potepaš
ali zgolj doma čepiš,
se domačih le oklepaš,
si poreden, jih jeziš?
Pozno le za vse sprašujem,
zdaj pred durmi je pomlad,
upam, da jo željno čakaš
s polnim srcem lepih nad.
Le raduj se,
dete drago,
sonca v pomladanskih dneh,
naigraj se
in naskači;
vso mladost in vse življenje
naj te spremlja vedri smeh!