Planinska romanca
Planinska romanca Josip Vandot |
|
Na planini v tihi koči
je zasanjal sivi planšar,
in skoz okno v tiho kočo
zrle so mu zvezdice . . .
"Aj, ve zvezde, sladke zvezde,
vsak večer oko mi plava,
vsako noč mi plava duša
tja v višine zlatožarne,
tja med svit vaš biserni ...
Nekdaj čul sem govoriti,
da samo v očeh dekliških,
za obrvimi kot žamet,
sreča mlada se smehlja — —
Aj, ve zvezde, sladke zvezde,
jaz pa vprašam dušo svojo:
Ali res ne sanja sreča
tam na nebu v modrem krilu?
Ali niste mar, ve zvezde,
njene radostne oči?" ...
Skozi okno v tiho kočo
zrle so nebeške zvezde,
kot bi z lic uvelih starcu
pile blažen nasmehljaj ...