Plevel
Plevel Janko Kersnik |
Naša pesem → |
|
Oh, kakor roža roso
tako sem te ljubila
iz celega srca;
in s hrepenenjem svojim
za tabo sem hodila,
sto ur, sto milj hoda.
Pa ti si me zapustil!
In ko si v stran obrnil
nesrečno svojo pot,
te nisem povprašala,
kedaj se bodeš vrnil,
boš srečen li drugod!
Tako je sredi žita
cvetičica pognala;
oh, bil je makov cvet.
Ko davi je žarilo,
pa s postelje sem vstala
in šla na polje plet.
In sredi žitne njive
sem brzih nog stopila,
kjer mak rdeč je cvel:
In izruvala sem ga
ter v stran ga zalučila,
ker to je bil plevel!