Pljuski, métro, Odéon

← Parataksa

Pljuski, métro, Odéon Letni čas Tomaž Šalamun

Ve, kaj bo na vrtu →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ime mu je bilo Zych in bil je Vojvoda
krakovski. Imel je širok slovanski obraz.

Spoštovali so Tita. Pod posteljo sem imel
kaos. Vozili smo se z vlaki. Po Katowicah

so hodili pijani rudarji. Kublaj Kan si je mel
roke, kdo mi je zataknil riž za nohte.

Zjutraj smo jedli črn kruh. Žarele so oči
starih gospa. Led je prekrival deželo ponoči in

podnevi. Vanjo so se zasekale reke. Vesla na
splavih przełom Dunajca so oglušela. Otroci

so imeli garje. Forunkli so se jim razpeli. Samo
ponoči vozijo derezine pod zemljo. Čakaš,

pa pride tak stroj. Na drugem platoju poje
črnec, ki me spominja na Zorana Mušiča.