»Gori, gori,« nekdo kriči
v pozno, temno noč
in plat zvona ljudi budi,
jih kliče na pomoč.
Glej nad vasjo plamen svetal
vzdiguje se v nebo,
da svoji sestri brat zažgal,
mi rekel je nekdo.
In zdaj koraka v temno noč
ter gazi beli sneg
in dalje mimo gozda, koč
priganja greh ga v beg.
Mu pešati začno moči
od pota in strahu,
a revež nima sred noči,
ne strehe ne domu.
»Trenutek le se usedem sem,
da spet dobim moči,
nato pa zopet dalje grem,«
sam sebi govori.
Nesrečnež sede kraj poti,
v stol mehki iz snega
in sen zatisne mu oči
in smrt objame ga.
